Morda je k njihovemu slovesu pripomoglo tudi ljudsko izročilo, po katerem naj bi zdravilne učinke odkril lovski pes, ki si je pozdravil taco po tem, ko ga je povozila kočija. Danes se v Dolenjskih Toplicah ob zdraviliškem turizmu razvija tudi druga ponudba za aktivni oddih. V bližnji okolici bodo radovedneži odkrili pomembno železnodobno središče, Hudičev turn in celo čokoladnico.

Le ura vožnje iz prestolnice nas loči od kraja, ki ga kljub lepoti okoliške pokrajine najbrž ne bi poznali, če tu v preteklosti ne bi odkrili zdravilne vode. Danes se po njej imenuje tudi občina s približno 3.540 prebivalci, ki živijo v 29 naseljih. Občinski grb s svetlo zelenim krogom (listnati gozd), koničastim trikotnikom (smrekov gozd) ter petimi modrimi curki vode (termalni izvir) prikazuje njene osnovne naravne značilnosti. Kraj je le dvanajst kilometrov oddaljen od Novega mesta, občino pa na eni strani obdaja novomeška kotlina, na drugi Kočevski rog, na jugu sega do belokranjskih vrat in na severu do ostrega roba kraške Ajdovške planote.

Danes se v Dolenjskih Toplicah ob zdraviliškem turizmu razvija tudi druga ponudba za aktivni oddih.

Po Topliškem krogu med zgodovinske zgradbe Toplic

Auerspergi, ena najbogatejših rodbin v avstrijskem cesarstvu, so pustili pečat tudi v tem delu današnje Dolenjske. Knez Henrik Auersperg je dal leta 1767 postaviti današnji hotel Vital, ki je postal najimenitnejša zdraviliška stavba na Kranjskem. Ugledni ljubljanski zdravnik dr. Anton Kastelec je leta 1777 opravil prvo analizo termalne vode in jo objavil na Dunaju. V Kopališkem redu iz tistega časa najdemo stavek: »Teh zdravilnih kopeli ne sme nihče imenovati voda, sicer se kaznuje z enim goldinarjem.« Odsev preteklosti lahko ujamemo s sprehodom skozi zgodovinsko jedro naselja. 

Začnemo na Zdraviliškem trgu, ki ga obdajajo hoteli, bazeni, okrogel vodnjak ob lipi in v bližini župnijska cerkev sv. Ane iz 17. stoletja (sprva se je imenovala cerkev Matere Božje v Toplicah pri Rožeku), ki je lep primerek poznega, že umirjenega baroka. Zanimiv niz trških hiš nas pričaka na Ulici Maksa Henigmana, omeniti velja še odsek presihajoče struge potoka Sušica, ob katerem je zraslo naselje. Predlog za 50 minut hoje: Topliški krog okoli Dolenjskih Toplic, dolžina: 3,7 kilometra, oznaka: zelena tabla z belim pohodnikom in št. 5.

Kažipot ob poti na Cvinger. FOTO: Andrej Praznik

Cvinger – najstarejša arheološka tematska pot v Sloveniji

Nad sotočjem Krke in Radeščice se dviguje 265 metrov visok kopast grič, na katerem so odkrili pomembno predzgodovinsko naselje. Poseljeno je bilo vsaj dvakrat, prvič v pozni bronasti dobi in znova v starejši železni dobi. K naselju sodijo tri gomilna grobišča in talilniško območje. Prav železo, ki so ga pridobivali s taljenjem v okolici nabrane železove rude, je takratne prebivalce povezovalo z ljudstvi severne Italije, Alp, Panonske nižine in Balkana. Raziskovalci so z izkopavanji začeli že konec 19. stoletja, med njimi pa izstopa samouk Jernej Pečnik. Zaposlen je bil kot dacar za žgane pijače, vendar so ga zaradi zanemarjanja službe odpustili. Razlog je bilo njegovo navdušenje nad arheologijo. 

Eno najpomembnejših starejših železnodobnih središč v Sloveniji lahko spoznamo tako, da se podamo po Arheološki poti, ki je nastala že leta 1990. Izhodišča so bodisi v Meniški vasi, nasproti pokopališča Dolenjske Toplice ali pri osnovni šoli. Popelje nas po gozdnih stezah čez vse pomembnejše dele prazgodovinskega središča. Nezahtevna pot je dolga 2,5 kilometra, opremljena je s pojasnjevalnimi tablami in oznakami bronastega vedra (situle) iz 5. stoletja pred Kristusom, ki so ga našli v grobu bojevnika. Gre za enega najpomembnejših spomenikov situlske umetnosti v Evropi.

Dvorec Soteska, Hudičev turn in muzejska zbirka vozil

Tudi postanek v bližnjem naselju Soteska nas bo, sploh če so nam blizu zgodovina, fotografija ali stara vozila, lahko zamotil vsaj za vse popoldne. Oba bregova reke Krke sta tu spomeniško zavarovana. Dvorec Soteska je dal zgraditi grof Jurij Žiga Galenberg v 17. stoletju. Z bogatimi poslikavami in razkošno opremo je veljal za enega najlepših na Kranjskem. Valvasor ga je imenoval kar kranjski Versailles. Zadnji lastniki, preden so dragoceno kulturno dediščino leta 1943 požgali partizani, so bili knezi Auerspergi. 

Hudičev turn. FOTO: Andrej Praznik 

V letošnjem letu je občina obnovila vhodni stolp, sledila pa bo ureditev notranjega dvorišča in vrta. Konec maja so uspešno izpeljali prvo prireditev Renesančna Soteska, na kateri so nastopili vitezi, mušketirji in srednjeveški glasbeniki. V neposredni bližini dvorca stoji Hudičev turn. Vrtni paviljon ponuja slikovito kuliso za ljubitelje fotografije, nekoč pa naj bi tu gospoda prirejala zabave, ki so jih imeli podložniki za pohujšljive. Zato so to mesto prekleli in mu nadeli zgovorno ime.

Omeniti velja tudi zbirko vozil Tehniškega muzeja Slovenije in ostanke žag (te so v Soteski zapele že davnega leta 1870). Tu sta delovali tudi pivovarna in stara elektrarna, nad razvalinami dvorca pa se lahko sprehodimo do edine cerkve, ki je v Sloveniji posvečena sv. Erazmu. Na desnem bregu reke Krke, nad Žago Rog, stojijo sredi gozda ruševine srednjeveškega gradu Stara Soteska.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (3/2024).