4. februar je dan boja proti raku. Tudi Evropska unija zaznamuje ta dan in si prizadeva za zmanjšanje obolelih za rakom. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes predstavila skupna prizadevanja za nov Evropski načrt premagovanja raka. Ta bo obsegal vsa področja obvladovanja raka: preventivo, diagnosticiranje, zdravljenje in celostno rehabilitacijo. Pri oblikovanju načrta se bodo v Komisiji opirali na dobre prakse iz držav članic. Pobudo podpirata tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Onkološki inštitut Ljubljana (OI).

Vsakih 35 minut v Sloveniji postavljena diagnoza raka

Po podatkih Mednarodne zveze za boj proti raku za rakom vsako leto zboli okoli 13 milijonov ljudi. V EU vsako leto zaradi raka umre 1,3 milijona ljudi, 3,5 milijona pa jih je diagnosticiranih za to boleznijo. Pri NIJZ so povedali, da je rak zaradi staranja prebivalstva tudi v Sloveniji vse pomembnejši javnozdravstveni problem.


Po podatkih registra raka RS je v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni da je za novo diagnozo raka vsakih 35 minut izvedel nov Slovenec ali Slovenka. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto veča, v Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti.

Življenje po raku

Doc. dr. Tit Albreht, znanstveni koordinator skupnega ukrepa iPAAC, je poudaril, da se bolnik ne spopada le z boleznijo samo, temveč z več izzivi. Preživeli si želijo znova vključiti v življenje, kot so ga imeli pred boleznijo. »Tudi Evropska komisija bo zdaj podprla države članice v tem delu, ki ga z angleško besedo imenujemo »survivorship«, v Sloveniji pa govorimo o celostni rehabilitaciji, to se pravi, da se bolnik po zaključenem zdravljenju, tudi če ni bilo dokončno ali popolno, kolikor je mogoče, vrne v življenje, kot ga je živel pred boleznijo.«

OI aktivno sodeluje tudi v Evropskih referenčnih mrežah (ERN) za redke bolezni, ki delujejo pod okriljem Evropske komisije; in sicer v omrežju za dedne in redke oblike raka.

Zdrav življenjski slog in odziv na programe za zgodnje odkrivanje raka

Slovenija je ena redkih evropskih držav z implementiranimi vsemi tremi priporočenimi presejalnimi programi, s katerimi lahko zgodaj odkrijejo raka materničnega vratu (ZORA), dojke (DORA) in debelega črevesa in danke (SVIT), prav tako pa orje ledino na področju naosebljenega presejanja na podlagi izvidov genetskega testiranja visoko ogroženih za raka, zato lahko pomembno prispeva k mednarodni izmenjavi znanja in izkušenj.



Od 30 do 50 odstotkov vseh primerov raka je mogoče preprečiti s preventivnimi presejalnimi programi, z zgodnjim odkrivanjem bolezni in zdravim življenjskim slogom. Kar 95 odstotkov primerov raka je posledica vplivanja in kombinacije različnih dejavnikov, med njimi dednih predispozicij, dejavnikov okolja in življenjskega sloga, le manjši delež pa je mogoče pripisati genetskim mutacijam.

Del rakavih obolenj bi lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih.

Slovenski strokovnjaki pomembni pri raziskovanju raka

Slovenska stroka pomembno prispeva k raziskavam na področju raka, tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru, ter k vključevanju slovenskih bolnikov z rakom v najnovejše klinične študije. Onkološki inštitut Ljubljana kot vodilni zavod na področju celovitega obvladovanja raka v Sloveniji in eden vodilnih onkoloških centrov v Evropi deluje v številnih projektih in raziskavah s področja preventive, diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in paliative.

Prof. dr. Maja Čemažar, pomočnica strokovnega direktorja za raziskovanje in izobraževanje na Onkološkem inštitutu Ljubljana pojasnjuje: »Na OI trenutno poteka 6 nacionalnih raziskovalnih programov in 20 projektov s področja raka, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Obenem strokovnjaki OI aktivno delujejo na 14 mednarodnih projektih, ki se financirajo iz različnih virov, kot sta osrednji okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (Horizon 2020) in ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), ena največjih in najpomembnejših raziskovalnih ustanov na svetu. Slovenski bolniki z rakom se vključujejo v kar v 22 kliničnih študij, ki so namenjene analizi, oceni, preizkušanju in uvajanju novih načinov zdravljenja raka.«