Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres dve leti po odstopu z mesta nadškofa zaradi mariborske afere ocenjuje, da je zdaj stanje v Cerkvi stabilnejše in se lahko vrnejo k skrbem za krepitev krščanstva. Verniki so se pri nas odzvali zelo zrelo, meni Stres, ki se je ob odstopu umaknil v tujino. Tam je po njegovih besedah več pluralizma in pripravljenosti na sodelovanje.

"Občestvo slovenskih katoliških vernikov se je na te žalostne dogodke odzvalo zelo zrelo in samostojno, z lastno glavo in premislekom, zavidljivo sposobnostjo razločevanja in poštenega ocenjevanja," je v zvezi z razkritjem finančnih težav mariborske nadškofije za STA ocenil upokojeni nadškof.

Po njegovem mnenju je predvsem ta drža vernikov in njihovih pastirjev odločilno vplivala na najnovejše odločitve Svetega sedeža glede njega in upokojenega nadškofa Marjana Turnška, ki je z mesta mariborskega nadškofa odstopil takrat kot Stres z mesta ljubljanskega. "Tako je zdaj pri nas stanje v Cerkvi stabilnejše, bi rekli v zdravniški govorici. To pa pomeni, da se lahko vrnemo k našim primarnim skrbem za krepitev krščanske vere, najprej v nas samih in s tem tudi v našem okolju," je dodal.

Stres in Turnšek sta namreč nedavno iz Vatikana dobila sporočilo, da se lahko brez omejitev vključita v pastoralno življenje Cerkve na Slovenskem. Po odstopu sta se po navodilih iz Vatikana za eno leto umaknila iz javnosti in se lani vrnila k delu v slovenski Cerkvi.

V Franciji se je posvetil filozofiji

Kot je že ob odstopu napovedal Stres, se je med umikom, ki ga je preživel tudi v Franciji, posvetil svoji ljubezni - filozofiji. "Bivanje v Parizu, kjer imam precej znancev, prijateljev in sošolcev, ki so zelo na tekočem glede tega, kar se danes dogaja na področju filozofije, sem porabil izključno za posodabljanje svojega filozofskega znanja," je navedel.

Pojasnil je, da je svojemu profesorju filozofije Janezu Janžekoviču obljubil drugo izdajo Filozofskega leksikona in da je bil čas umika "kot nalašč za tako drobno, redakcijsko in zamudno delo". "Je pa trši oreh in obsežnejša naloga, kot sem si mislil, zato ničesar ne napovedujem, delam pa," je dodal.

Zaupanje v nova nadškofa

Stresa je na čelu ljubljanske nadškofije nasledil Stane Zore, za novega mariborskega nadškofa je bil imenovan Alojzij Cvikl, s katerima se po Stresovih navedbah že dolgo poznajo, cenijo in spoštujejo. "V tem kratkem obdobju njunega delovanja kot nadškofa se je vse to pri meni samo še okrepilo. Med nami vlada popolno zaupanje in takšno bo tudi naše prihodnje sodelovanje," je prepričan.

Rektor Katoliškega inštituta

Stres bo odslej rektor Katoliškega inštituta, dogodkov v zvezi z mariborskimi težavami pa tudi ob vrnitvi v pastoralno življenje v Sloveniji ne komentira. Kot je pojasnil, ne čuti potrebe, da bi moral dopolniti ali popraviti, kar je povedal ob odstopu, prav tako s tem ne sme obremenjevati svoje prihodnje službe.

Delo, ki ga bo opravljal na inštitutu, mu je po njegovih besedah "pisana na kožo", saj je tudi večji del svojega življenja posvetil pedagoškemu in znanstvenemu delu na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. "Najprej sem samo obljubil, da bom prevzel predavanja iz filozofije, na osnovi tega pa je zatem prišel še predlog, da bi ob sedanjem majhnem prestrukturiranju Katoliškega inštituta prevzel tudi mesto rektorja, kot se odslej imenuje predsednik sveta," je pojasnil.

Katoliško šolstvo v Sloveniji

Po njegovih besedah je v primerjavi z večino nam primerljivih dežel katoliško šolstvo v Sloveniji zelo skromno. Medtem ko v sekularizirani in laični Franciji katoliško šolstvo zajema okrog 20 odstotkov šolarjev in je v porastu, v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem pa celo okrog 60 odstotkov, se pri nas delež giblje okrog enega odstotka.

Tudi katoliška univerza pri nas je "še vedno v povojih in ji zvezde niso naklonjene, kar pa ni razlog, da bi odnehali", meni Stres. Po njegovih besedah je dokazano, da pluralistična ponudba krepi kakovost in je edina v skladu z demokratičnim pojmovanjem vzgoje in izobraževanja. Državni monopol nad tem pomembnim področjem namreč povečuje nevarnost politizacije in ideologizacije šolskega prostora, je pojasnil.

Monopol je pri nas močnejši kot v tujini

Tudi sicer je kritičen do monopolov v družbi. Kot navaja glede družbenih razmer pri nas in v tujini, nikjer ni rožnato, povsod je čutiti nelagodje glede političnega razreda ter aroganco elit, ki imajo v rokah kapital in javna glasila.

Zaradi sorazmerne majhnosti Slovenije so po njegovih besedah monopoli pri nas toliko močnejši. "Zato je drugod več pluralizma in manj totalitaristične ideologije, več pripravljenosti na sodelovanje in manj izključujoče želje po obvladovanju vsega," je prepričan. Po njegovem mnenju lahko samo stvarna in spodbujajoča svoboda in demokracija pri nas sprostita in okrepita slovensko ustvarjalnost, saj je le v tem naša prihodnost. "Predvsem ali pa ravno zato se je drugod druga svetovna vojna že davno končala," je še dodal.

pripravila Sonja Poznič Cvetko
foto: Tatjana Splichal