V Združenih državah Amerike je v teh dneh znova v ospredju sodni spor glede prvega amandmaja ameriške ustave, ki naj bi državljanom zagotavljal svobodo govora: grafična oblikovalka iz zvezne države Kolorado se sklicuje na pravico do prvega amandmaja, da kljub državnemu protidiskriminacijskemu zakonu sme zavrniti izdelavo spletnih strani za poroke istospolnih partnerjev.

S podobno težavo se je že pred desetimi leti soočil pek in slaščičar iz Kolorada, Jack Phillips, ki je zavrnil istospolni par, ko sta ga partnerja prosila za izdelavo poročne torte. Trdil je, da se mora zvezni zakon, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, podrediti njegovi veri.

Spor, ki je bil dolgo časa žarišče kulturnih spopadov, je prišel celo do vrhovnega sodišča, toda tesno večinsko mnenje pri sodniku Anthonyju M. Kennedyju leta 2018 ni razrešilo vprašanja, ali prvi amandma dopušča diskriminacijo v podjetjih, odprtih za javnost, na podlagi verskih prepričanj njihovih lastnikov. Mnenje je namreč priznavalo, da je sodišče zadevo le odrinilo in da bo moralo slej ko prej odločiti »o kakšnem prihodnjem sporu, ki bo vključeval tem podobna dejstva«.

Ne bi smela biti kaznovana, ker ustvarjava v skladu s svojimi prepričanji.

Do tega spora je zdaj prišlo in dejstva so resnično podobna: grafična oblikovalka Lorie Smith, ki ima svoje delovne prostore le nekaj kilometrov oddaljene od pekarne gospoda Phillipsa, Masterpiece Cakeshop, je iz istih razlogov izpodbijala isti zakon zvezne države Kolorado.

»Umetnik je,« je o gospodu Phillipsu dejala gospa Smith, »in tudi jaz sem umetnica. Ne bi smela biti kaznovana, ker ustvarjava v skladu s svojimi prepričanji.« Osnovni argumenti v zadevi, ki so jo v ponedeljek obravnavali na vrhovnem sodišču, so znani in obenem razdvajajo: na eni strani so ljudje, ki menijo, da jih vlada ne bi smela siliti, naj za preživetje kršijo svoja načela; na drugi strani so istospolni pari in drugi, ki trdijo, da so upravičeni do enake obravnave v vseh podjetjih, odprtih za javnost.

Luknja v protidiskriminacijskih zakonih?

Obe strani trdita, da bi lahko imela odločitev sodišča daljnosežne posledice, čeprav iz različnih razlogov. Podporniki Smithove pravijo, kako bi sodba v korist države omogočila vladi, da bi lahko prisilila vse vrste umetnikov, naj izjavljajo stvari, ki so v nasprotju z njihovimi prepričanji. Njeni nasprotniki pa menijo, da bi odločitev v njeno korist naredila luknjo v protidiskriminacijskih zakonih in omogočila nekaterim podjetjem, da recimo zavrnejo storitev temnopoltim ali muslimanom na podlagi svojih sicer politično nekorektnih, vendar iskrenih prepričanj.

Sodišče, ki je te argumente obravnavalo, se je po odločitvi iz leta 2018 korenito preoblikovalo. Po upokojitvi sodnika Kennedyja konec istega leta in smrti sodnice Ruth Bader Ginsburg leta 2020 se je vrhovno sodišče preusmerilo na desno in je bilo izjemno dovzetno za zahtevke glede verske svobode.

Zagovorniki pravic istospolno usmerjenih se bojijo, da bi sodba v korist Smithove zakonske zveze istospolnih parov označila za drugorazredne zveze, ki si ne zaslužijo pravnega varstva.

Poleg tega je sodnik Clarence Thomas v letošnjem juniju, ko je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Roe proti Wade, v ločenem mnenju pozval k odpravi pravice do istospolnih porok. Zagovorniki pravic istospolno usmerjenih se bojijo, da bi sodba v korist Smithove spodkopala to pravico in označila zakonske zveze istospolnih parov za drugorazredne zveze, ki si ne zaslužijo pravnega varstva. Sodišče je pred tem že imelo priložnost za vnovično obravnavo širših vprašanj v zadevi Masterpiece Cakeshop, vendar je zavrnilo pritožbe cvetličarja v zvezni državi Washington in lastnikov pekarne v Oregonu, ki so trdili, da se od njih ne sme zahtevati, naj ustvarjajo za istospolne partnerske zveze.

Lorie Smith pred vrhovnim sodiščem ZDA v Washingtonu. FOTO: Alliance Defending Freedom

Podpora istospolnim da, podpora istospolni zakonski zvezi ne

Odločitev za obravnavo zadeve Lorie Smith je verjetno spodbudilo več dejavnikov, med drugim vedno odločnejša konservativna večina šestih sodnikov. Smithova je v pogovoru za medije v svojem skromnem, toda svetlem in prijaznem studiu v pisarniški stavbi v predmestju Denverja sedela ob stenskem okrasu s svetopisemskim navedkom: »Njegova stvaritev smo.« Pojasnila je, da z veseljem ustvarja grafike in spletne strani za kogar koli, tudi za člane in podpornike LGBT skupnosti, toda krščanska vera ji po njenih besedah ne dopušča, da bi ustvarjala spletne strani in izdelke, ki podpirajo in spodbujajo istospolne poroke.

Po mnenju nekaterih pravnih izvedencev primera Smithove in Phillipsa niti nista povsem vzporedna.

Po mnenju nekaterih pravnih izvedencev primera Smithove in Phillipsa niti nista povsem vzporedna, češ da si »torte gospoda Phillipsa ne zaslužijo zaščite prvega amandmaja, grafike in spletne strani gospe Smith pa si to zaslužijo«. Kot meni profesor prava Dale Carpenter, namreč »izdelovanje tort ni niti sam po sebi niti tradicionalno gledano izrazni medij«. Delo Smithove je po njegovem mnenju drugačno: vključuje »dejavnosti, ki so po naravi izrazne, tudi z običajnimi sredstvi komuniciranja, kot sta pisanje ali govor«, zaradi česar je pri tem lažje uveljavljati pravico do prvega amandmaja.

Vrhovno sodišče podpira Smithovo

Konservativna večina vrhovnega sodišča je na ponedeljkovi obravnavi po dveh urah in pol predstavljanja argumentov na obeh straneh izrazila svojo podporo Lorie Smith, saj njena komercialna storitev po besedah odvetnika Smithove velja za zaščiteno svobodo govora. Nekateri vrhovni sodniki so pri tem videli razliko med nezakonito diskriminacijo in zakonitim govorom.

Kot je pojasnil njen odvetnik, grafična oblikovalka ustvarja vsebino, ki je enakovredna govoru, in je ne bi smeli prisiliti, da ustvari govor, s katerim se ne strinja, saj bi bila s tem kratena njena svoboda.

Bog od mene želi, naj v teh negotovih časih za tiste, ki verjamejo v svetopisemsko zakonsko zvezo, širim Njegovo luč in ne molčim.

Za kaj si prizadeva grafična oblikovalka

Grafična oblikovalka pojasnjuje, da želi spodbujati »svetopisemsko poroko«, kot jo imenuje sama, in ta ne vključuje istospolnih parov. Na svoji spletni strani želi objaviti izjavo, ki v skladu s poročilom, ki so ga predložili njeni odvetniki, pravi:

»Trdno verjamem, da me Bog kliče k temu delu. Zakaj? Osebno sem prepričana, da želi, naj v teh negotovih časih za tiste, ki verjamejo v svetopisemsko zakonsko zvezo, širim Njegovo luč in ne molčim. Kliče me, naj se zavzamem za svojo vero, naj razložim njegovo resnično zgodbo o zakonu ter da uporabim talente in posel, ki mi ga je dal, za javno oznanjevanje in praznovanje njegovega načrta za zakon kot vseživljenjsko zvezo med enim moškim in eno žensko.

Odločitev v tej zadevi naj bi bila sprejeta do začetka julija 2023.

Ista verska prepričanja, ki me spodbujajo, mi tudi preprečujejo, da bi ustvarjala spletne strani, ki spodbujajo in slavijo ideje ali sporočila v nasprotju z mojimi prepričanji. Zato ne bom mogla ustvarjati spletnih strani za istospolne poroke ali katere koli druge poroke, ki niso med enim moškim in eno žensko. To bi ogrozilo moje krščansko pričevanje in pripovedovalo zgodbo o zakonski zvezi, ki je v nasprotju z resnično Božjo zgodbo o zakonski zvezi - prav tisto, za katero me vabi, naj jo spodbujam.«

Odločitev v tej zadevi naj bi bila sprejeta do začetka julija 2023.