Zbornik je izdalo društvo Zedinjena Slovenija iz Buenos Airesa, ki je matično, krovno in predstavniško društvo slovenske politične emigracije v Argentini. Njeno delovanje je predstavil predsednik Jure Komar.

Zbornik prikazuje korake na poti do osamosvojitve Slovenije, prikaže odmev teh prizadevanj v argentinskem časopisu Svobodna Slovenija ter prispevke in podporo Slovencev v Argentini za osamosvojitev. Predstavlja tudi razmišljanja o samostojni matični državi ter slike in prispevke o praznovanju 30-letnice.

Najbolj varovana skrivnost, skrita, a vsem na očeh

Uvodna besedila v zborniku so napisali: predsednik društva Zedinjena Slovenija Jure Komar, veleposlanik Republike Slovenije Alain Brian Bergant ter ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Sledi predstavitev podelitve srebrnega reda za zasluge Republike Slovenije, ki ga je Zedinjeni Sloveniji podelil predsednik države Borut Pahor.

Pod naslovom Razmišljanja ob 30-letnici je objavljenih šest prispevkov: dr. Marko Kremžar (Hvaležni Bogu), dr. Andrej Fink (Mejniki na poti osamosvojitve), Jernej Dobovšek (Ob 30-letnici razglasitve samostojnosti Republike Slovenije), Gregor Batagelj (Delo za osamosvojitev je združilo vse Slovence v Argentini), Martin Sušnik (Demokracija, izziv za bodočnost) in Jože Lenarčič (Najbolj varovana skrivnost, skrita, a vsem na očeh).

Sedem prispevkov oziroma govorov so objavili pod naslovom Besede za slovensko državo: Jernej Dobovšek (govor na trgu San Martin, 30. 6. 1991), dr. Marko Kremžar (govor na trgu San Martin, 30. 6. 1991), Avguštin Vivod, SSK,  27. 6. 1991), Marjan Loboda (Hladnikov dom ), Avguštin Vivod (Mendoza, 11. 8. 1991), dr. Andrej Fink (20. 9. 1991) in Tine Debeljak ml. (Slovenski dan 1991).

Zbornik Zdaj gre za Slovenijo! so predstavili Jože Jan, Mariana Poznič in Jure Komar. Foto: KKZ

Država, v kateri si Slovenec sam kuje usodo, je postala realna

Kot so zapisali v zborniku, so se junija 1991 z razglasitvijo neodvisne države uresničile dolgoletne želje slovenskega naroda. Država, v kateri si Slovenec sam kuje usodo, je postala realna. »Tudi Slovenci, ki živimo zunaj matične domovine, smo jo dolga desetletja pričakovali in zanjo na različne načine delali. Tok slovenske zgodovine je naše prednike pred 75 leti postavil na pot begunstva. Z neizmerno bolečino v srcu so stopili nanjo, ko so iz ljubezni do vere in svobode zapustili drago domovino. A niso je pozabili: v srcih so jo odnesli čez morje in jo kot domačo lipo vsadili na tujih tleh. Tu je zrasla v bogato drevo, ki so ga predali naslednjim rodovom in še danes živi in daje sadove. Ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije želimo pokazati, kako smo Slovenci v Argentini pozdravili novo državo, kako smo jo spremljali na poti do samostojnosti in kako smo združili vse svoje moči, da bi jo naša druga domovina, Argentina, čim prej priznala kot suvereno članico zbora narodov. Ta je bil namen orjaškega dela vseh Slovencev v Argentini, pod vodstvom društva Zedinjena Slovenija. Zdaj gre za Slovenijo!, je bil vzklik očetov samostojne države. Tudi za našo malo Slovenijo tu, pod Južnim križem.«

Vse priznanje voditeljem naše skupnosti, ki so jo vodili v tistih dneh 

Predsednik društva Zedinjena Slovenija Jure Komar je zapisal, da je ta zbornik Svobodne Slovenije dokument, ki skuša prikazati in ohraniti, kar je tukajšnja slovenska skupnost v tistih dneh leta 1991 naredila in preživela, kako smo vsi, ki smo se čutili Slovence, stopili skupaj v prid naše domovine. 

»Zavedam se, da je pomoč, da se je Slovenija rodila, prišla tudi od vseh Slovencev, ki so razpršeni po svetu, zato je ta dokument eno poglavje zgodovine rojstva nove države, ki bi se dopolnil z dokumenti ostalih slo-venskih skupnosti po svetu, ki so pripomogle k priznanju novo rojene Slovenije.«

»Slovenija se je v teh tridesetih letih pokazala svetu v različnih vidikih: v kulturi, v znanju, v turizmu, v športu, Itd. Ne samo v Sloveniji, tudi po svetu, kakor pravijo »kjerkoli si po svetu, najdeš Slovenca«, ki se ima za Slovenca čeprav je na drugem koncu sveta, saj čuti svoje korenine slovenstva. Ta zdravi nacionalizem je potreben, da ohranimo našo Slovenijo. Ta zdravi nacionalizem je združil tukajšnje rojake, da so v tisti zimi leta 1991, vsak po svojih močeh, prispevali, da se je dosegel cilj osamosvojitve in priznanja nove države Slovenije. Vse priznanje voditeljem naše skupnosti, ki so jo vodili v tistih dneh in dosegli zastavljeni cilj.«

Podelitev srebrnega reda za zasluge Republike Slovenije Zedinjeni Sloveniji

Republika Slovenija je ob 30. obletnici samostojnosti podelila priznanje Zedinjeni Sloveniji. Zedinjena Slovenija, krovna organizacija Slovencev v Argentini, je bila ustanovljena 25. januarja 1948. Organizacija že več kot 70 let združuje slovenske družine in organizacije povojnega slovenskega izseljenstva v Argentini. Že pred odhodom iz domovine je skupina izseljencev čutila potrebo, da se po prihodu v Argentino, ki so jo izbrali za novi dom, hitro organizirajo v slovensko društvo. Tako so skušali vzpostaviti sistem, ki bi jim nudil gospodarsko in moralno oporo, zastopal koristi članov, bil v pomoč slovenskim priseljencem pri selitvi ter omogočil združevanje Slovencev v Argentini in jih navdihoval pri negovanju verskih, kulturnih in nacionalnih vrednot.

Prva leta združevanja Slovencev v Argentini se je društvo imenovalo Društvo Slovencev. Takrat so bile vse moči in delovanje usmerjeni v sprejem novih priseljencev in pomoč pri njihovem vključevanju v novo okolje. 

Zaradi čedalje večje in obširnejše dejavnosti Društva so na pobudo članov nastali različni sveti, odbori, komisije in referati. Pozneje se je z vpisom v državni register društvo leta 1961 preimenovalo v Zedinjeno Slovenijo, ki s tem imenom deluje še danes.

Društvo je prevzela nalogo, da ljudem v Argentini prikaže slovensko stvarnost

Zelo pomembno vlogo je imela Zedinjena Slovenija v času osamosvajanja Slovenije, ko so v društvu z veliko pozornostjo spremljali novice iz Slovenije. Društvo je prevzela nalogo, da ljudem v Argentini in argentinskim oblastem prikaže slovensko stvarnost. Zadalo si je dva cilja, da Argentina čimprej prizna slovensko državo in da se ustvarijo pogoji za prihodnje odnose na politični, gospodarski in kulturni ravni ter na področju znanosti in športa.

Ker tedaj še ni bilo diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije v Argentini, je Zedinjena Slovenija do imenovanja prvega posebnega pooblaščenca Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije opravljala naloge predstavništva Slovenije.

Slovenci v Argentini so delovali povezano

»V času osamosvajanja, ko je bila ogrožena prihodnost svobodne Slovenije, so Slovenci v Argentini vseh izseljenskih valov, po svojih najboljših močeh – prispevali k vzpostavitvi povezav z lokalnimi oblastmi, mediji in vplivnimi argentinskimi osebnostmi. Slovenci v Argentini so delovali povezano in se na različne načine aktivno vključevali v zbiranju podpisov v podporo mladi samostojni državi. Pošiljali so pisma argentinskim politikom, pripravljali manifeste slovenstva na različnih lokacijah v Buenos Airesu in drugih argentinskih krajih. Krepili so stike z argentinsko vlado, nastopali na televiziji in v različnih radijskih oddajah. Prav zaradi hitrega ukrepanja vseh Slovencev v Argentini so se tovrstna prizadevanja Zedinjene Slovenije šest mesecev pozneje uspešno končala s priznanjem Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države. 16. januarja 1992 je bila Argentina v skupini držav, ki so v začetku tega leta priznale suverenost samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Ob Urugvaju in Čilu je bila prva v Južni Ameriki.«

Delovanje Zedinjene Slovenije sega čez meje Argentine 

»Danes Društvo Zedinjena Slovenija združuje slovenske družine in posameznike v Buenos Airesu in notranjosti Argentine, zagotavlja delovanje slovenskih osnovnih šol in srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka ter podpira mladinske organizacije, Zvezo slovenskih mater in žena ter slovensko dušnopastirstvo. Tednik Zedinjene Slovenije Svobodna Slovenija je 1. maja letos praznoval 73. obletnico in je edini časopis Slovencev v izseljenstvu, ki izhaja tedensko. Delovanje Zedinjene Slovenije sega čez meje Argentine, sega v srca Slovencev in Slovenk po vsem svetu. Zedinjena Slovenija nedvomno dokazuje, kako lahko le povezani obstanemo, čeprav daleč od domače zemlje, ponosni, pokončni in zavedni.«

Miloš Stare: »Cilji naših prizadevanj so jasni ... prosti komunistične in vsake diktature«

Miloš Stare, eden političnih voditeljev Slovencev po drugi svetovni vojni v Argentini (med vojno je bil ves čas v strogi ilegali) je leta 1974 zapisal:

»Cilji naših prizadevanj so jasni: hočemo, da se uresničijo načela suverenosti tako, da bo imel slovenski narod in vsi narodi Jugoslavije, prosti komunistične in vsake diktature, neokrnjene vse pravice svobodnega odločanja o svoji usodi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. V primeru svobodne odločitve za vstop v skupnost narodnih držav naj bi imela osrednja oblast le tiste dolžnosti in pravice, katere bi jim narodne države prostovoljno, pogodbeno odstopile ... Če pa bi prišlo do delitve Jugoslavije, bomo zastavili vse svoje sile, da sedanja republika Slovenija postane mednarodno priznana, samostojna, demokratična država ... Slovenski narod ima pravico, da v lastni državi neovirano uživa sadove svojega dela za duhovni in gospodarski napredek v družbi svobodnih narodov in držav.«

Film Slovenija, zapojmo ti!

Predstavili so tudi film Slovenija, zapojmo ti! Zedinjena Slovenija ob 30-letnici slovenske osamosvojitve, v katerem so predstavili ustanove argentinskih Slovencev, njihovo prizadevanje za ohranjanje slovenskega jezika, skrb za šole slovenskega pouka ter za slovenske domove v centrih, kot so Buenos Aires, Mendoza in Bariloche.

Zamisel, pripravo in organizacijo filma sta prispevala Mirjam Oblak in Martin Selan, besedila so prispevali Mirjam Oblak, Mariana Poznič, Jože Jan, Marjan Loboda in Tone Mizerit, režiral pa ga je Dominik Oblak.