Vojne so sestavni del človeške zgodovine. Vsaka človeka razčloveči, posledice trpijo premaganci in zmagovalci.

Slovenija leta 1991 ni hotela vojne, narodom skupne države Jugoslavije je predlagala miroljubno pot v prihodnost, na temelju pravice vsakega naroda do samoodločbe, da se odloči, v kakšni državi hoče živeti.

Slovenski volivci smo na plebiscitu povedali, da hočemo živeti v samostojni, neodvisni državi.

Toda oblastne strukture takrat še skupne države Jugoslavije, z Jugoslovansko armado na čelu, so se postavile nad voljo ljudi, nad voljo naroda, svojo moč so hotele uveljaviti s silo, za ceno človeških življenj.

Dobro so razumele sporočilo slovenskega plebiscita, vendar so ga potisnile med tankovske gosenice, misleč, da ga te lahko zmeljejo. Vsilile so agresorsko vojno.

V vojni nastane še tretja kategorija ljudi, vojni ujetniki

V Sloveniji smo se agresiji uprli, prepričani o končni zmagi, prepričani o trdni obrambi slovenske policije, takrat slovenske milice in drugih struktur ONZ ter pripadnikov TO z neomajno podporo civilnega prebivalstva.

V mirnem času lahko z vidika oboroženih sil delimo prebivalstvo v njihove pripadnike in večinsko civilno prebivalstvo, v vojni pa nastane še tretja kategorija ljudi, vojni ujetniki.

V slovenski osamosvojitveni vojni se je z vsemi vojnimi ujetniki ravnalo kot z ljudmi, ki so potrebni zaščite, ljudmi, ki imajo nekje dom, starše, sorodnike, pa so zaradi služenja vojaškega roka ali službovanja v JA, ki je postala agresorska armada, prišli v vojno ujetništvo.

Vse strukture prebivalstva, oboroženega in civilnega, so v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami zagotavljale varno in primerno nastanitev ter oskrbo vseh vojnih ujetnikov.

Cilj vseh je bil čimprejšnji mir v neodvisni demokratični državi Sloveniji in sestavni del tega cilja je bila med drugim tudi hitra in varna vrnitev vseh vojnih ujetnikov na domove nekdanje skupne Jugoslavije

Pomemben prispevek k ugledu novonastale samostojne države Slovenije

Že drugi dan vojne, 27. junija 1991, je bilo treba vojne ujetnike organizirati varen prevoz, namestitev, varovanje in oskrbo.

V naslednjih dneh se je pokazalo, kako zahtevne in obsežne so aktivnosti, povezane z vojnimi ujetniki.

Uspešen izid obrambnih aktivnosti je vedno pomenil tudi zajejte vojnih ujetnikov, vojakov in častnikov JA – v spopadu nasprotnikov – vendar je bilo treba po zmagi poskrbeti za njihovo varnost in jim zagotoviti razmere, v katerih bodo ohranili človeško dostojanstvo.

Težko breme so morali prevzeti zavodi za prestajanje zaporne kazni, ki so se morali v zelo kratkem času reorganizirati tako, da so popolnoma ločeno od obsojencev in pripornikov poskrbeli za namestitev vojnih ujetnikov.

Ravnanje z vojnimi ujetniki je bil pomemben prispevek k ugledu novonastale samostojne države Slovenije.

Pomembno nalogo je opravil Rdeči križ Slovenije.

Branko Celar Vir: splet

Branko Celar: Slovenija in njene meje v treh zgodovinskih obdobjih

Branko Celar je nekdanji načelnik oddelka za mejne zadeve in tujce ter pomočnik poveljnika policije na ministrstvu za notranje zadeve in habilitiran predavatelj na fakulteti za varnostne vede.

Velja za dobrega poznavalca problematike državnih meja in reševanja mednarodnih mejnih sporov.

Kot strokovnjak in pogajalec je sodeloval v slovenskih vladnih delegacijah v procesih osamosvajanja in določanja slovensko-hrvaške meje.

Od prve svetovne vojne do arbitražnega sporazuma

Na podlagi njegovih praktičnih in diplomatskih izkušenj je že leta 2002 nastala knjiga Slovenija in njene meje, nova knjiga Slovenija in njene meje v treh zgodovinskih obdobjih 1914/1920, 1941/1975 in 1991/2021 (izdala jo je Zveza policijskih veteranskih društev Sever) pa je zastavljena še mnogo širše, saj obravnava zgodovino slovenskega naroda in njegovega ozemlja od razpada Avstro-Ogrske dalje.

V treh poglavjih je avtor na več kot 500 straneh opisal »trilogijo« vzpostavljanja slovenskih meja.

Gre za obdobja v času po prvi in drugi svetovni vojni in dogajanja na velikih ozemeljskih preureditvah Evrope na mirovnih konferencah v Versaju 1919 in Parizu 1947.

Nadaljuje s celotnim sklopom osamosvojitvenih procesov od ustavnih sprememb do političnih, diplomatskih, gospodarskih, pravnih in izvedbenih ukrepov za slovensko osamosvojitev.