Kot sta zapisala v uvodni besedi urednika zbornika Tamara Griesser Pečar in Miha Drobnič, je bil prvi oziroma temeljni projekt razstave in knjige Temna stran meseca pred dvajsetimi leti odgovor na stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju, ki je bila odprta junija 1996 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Cekinovem gradu.

Potrebno je bilo osvetliti tudi temno stran polpretekle zgodovine

Na to razstavo se je kritično odzval krog slovenskih intelektualcev, na čelu s pisateljem Dragom Jančarjem, ki je zbral ekipo sodelavcev, prepričanih, da je treba osvetliti tudi »temno stran« polpretekle zgodovine, tisto, ki je bila zamolčana in pozabljena, stran drugorazrednih državljanov.

Stalna razstava v Cekinovem gradu je bila v mno­gih segmentih nepopolna in ni prikazovala večplastnosti medvojne in povojne slovenske stvarnosti, predvsem pa se ni dotaknila njenega totalitarnega obraza in številnih kršitev človekovih in državljanskih pravic.


Pisatelj Drago Jančar na konferenci 13. novembra 2018 v prostorih Državnega sveta.

Jančarjev odziv na njo, predvsem njegov očitek, da »lakira totalitarni sistem«, je sprožil val, ki je razburkal tako slovensko zgodovinopisje kot civilnodružbeno sceno.

Razstavo si je ogledalo okoli 18.000 obiskovalcev

Muzej novejše zgodovine mu je ponudil možnost alternativne postavitve. Z ekipo sodelavcev se je lotil dela in nastal je projekt Temna stran meseca. Kratka zgodovina totalitarizma v Slove­niji 1945–1990. Pod tem skupnim imenom sta nastala zbornik in razstava. Razstava je gostovala po Sloveniji, poleg Ljubljane in Celja je bila predstavljena še v Idriji, Kranju in Slovenj Gradcu.


Andreja Valič Zver, Alenka Puhar, Jože Dežman

Ogledalo si jo je okoli 18.000 obiskovalcev. Svoj odmev je dosegla med številnimi slovenskimi mediji, na televizijskih in radijskih postajah, o njej so poročali tudi ugledni evropski časopisi ter televizijski in radijski programi na tujem. Stalna razstava Slovenci v 20. stoletju je na podlagi Temne strani meseca v naslednjih letih, zlasti po zaslugi tedanjega direktorja Muzeja novejše zgodovine dr. Jožeta Dežmana, doživela pomembne dopolnitve.

Naše vedenje o totalitarnem nasilju je danes veliko boljše

Drago Jančar je v zborniku napisal, da lahko zbornik in razstava »opravita predvsem vlogo pozitivne kulturne provokacije in postaneta predmet za razmišljanje«. Izrecno je opozoril, da projekt ni popoln pregled represije v obdobju po koncu druge svetovne vojne do demokratizacije, je »samo vrh ledene gore«.


Jože Dežman, Andreja Valič Zver, Alenka Puhar

Izrazil je upanje, da bodo temeljitejše in specializirane obravnave sledile. Zgodovinarji so v času od takrat opravili in objavili številne temeljne raziskave. Naše vedenje o totalitarnem nasilju na slovenskih tleh je danes veliko boljše kot konec devet­desetih let 20. stoletja, kljub temu pa lahko pritrdimo Jančarju, ki je v svojem uvodnem prispevku izjavil, da je »dvajset let pozneje videti, da je bil naš takratni pogled na kulturno, razumevajočo, sočutno in tolerantno prihodnost nekoliko preveč optimističen«.

Žal njegove izjave pred dvajsetimi leti, da »ločnica med totalitarizmom in demokracijo še zmeraj ni jasna, v glavah je ostala zabrisana«, še ne moremo zavreči.

Zbornik je rezultat kon­ference v prostorih Državnega sveta

V zborniku so objavljeni prispevki slovenskih avtorjev in uvodni nagovori kon­ference z naslovom Temna stran meseca II. Soočenje in refleksija 20 let kasneje, ki je potekal 13. novembra 2018 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije v Ljubljani. Kot je takrat navedel Drago Jančar, se s svojimi sodelavci pred dvajsetimi leti ni mogel opreti na nobeno ustanovo v Sloveniji, ki bi raziskovala komunistično obdobje.


Alenka Puhar

V drugih postkomunističnih državah, ki so šle po demokratični poti, pa so take ustanove že takrat imeli. Danes bi to bilo drugače. Tako so leta 2008 ustanovili Študijski center za narodno spravo (SCNR), prav z namenom, da raziskuje totalitarne sisteme na slovenskih tleh, torej tudi obdobje komunističnega nasilja.

Vsebina zbornika

Uvodoma je pisatelj in pobudnik razstave leta 1997 Drago Jančar napisal nekaj svetlih reminiscenc (več v priponki). Objavljenih je šest pozdravnih nagovorov.


Alojz Kovšca in Andreja Valič Zver z gosti

Dr. Andreja Valič Zver, v. d. direktorja Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) je svojega naslovila V iskanju resnice: soočenje in refleksija. Sledijo Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, dr. Lukasz Kaminski, predsednik Platforme evropskega spomina in vesti (PEMC), dr. Michael Lange, vodja fundacije Konrada Adenauerja (KAS) za Hrvaško in Slovenijo ter Janez Janša, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, član častnega odbora PEMC.

Razmišljanje o neprav(n)i državi

Pod naslovom Odsevi temne strani – Slovenija 20 let kasneje sledi devet prispevkov in refleksij.

Dr. Vasko Simoniti je razmišljal o neprav(n)i državi.

Alenka Puhar je svoj prispevek naslovila In Hilde Hahn pristane v desničarskem gnezdu.

Dr. Lovro Šturm je predaval o pojavu revolucionarnega kazenskega (ne)prava na Slovenskem in njegovih odmevih po drugi svetovni vojni ter po demokratizaciji in osamosvojitvi Republike Slovenije.

Dr. Milko Mikola je predstavil vire za proučevanje povojne represije v Sloveniji.

Dr. Tamara Griesser Pečar se je v naslovu vprašala: Katoliška cerkev, sovražnik številka ena?

Andrej Aplenc je svojemu nastopu dal naslov Psi lajajo, karavana gre naprej.

Ivo Jevnikar je razkril težavno odkrivanje zamejske temne strani meseca.

Dr. Milček Komelj je govoril o Temi strani meseca v luči likovne ustvarjalnosti 20 let pozneje.

Dr. Jože Dežman pa je predaval o človekovih pravicah na temni strani meseca med priznanjem in zanikanjem 1998 –2018.

V zadnjem delu zbornika so objavljeni faksimili odzivov na razstavo Temna stran meseca leta 1997 in seznam virov objavljenih časopisnih člankov.

Temna stran meseca, predgovor, Drago Jancar, 2019.doc