Vladimir Šenk je med vojno napisal doktorsko disertacijo o kongresu

Sredi maja leta 1821 je bilo v Ljubljani sklepno dogajanje ljubljanskega kongresa, na katerem so se sešli predstavniki Svete alianse, tedaj najpomembnejšega mednarodnega zavezništva.

Publicist Vladimir Šenk, ki je sredi viher druge svetovne vojne na ljubljanski pravni fakulteti zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Kongres Svete alianse v Ljubljani, prvo znanstveno delo na temo kongresa, je v uvodu med drugim zapisal:

»Slovenci so kot politično še mrtev narod zasledovali le zunanje okolje in blesk kongresa, njegov notranji potek pa je šel skoraj neopaženo mimo njih. Vendar je tudi med njimi tlela misel o svobodi, ki jo je bil prižgal Valentin Vodnik. Tako se je ideja o Zedinjeni Sloveniji, spočeta v Napoleonovi Iliriji, porajala že za časa kongresa.

Navzlic temu pa, da kongres sam ni imel nobene zveze s slovenstvom, moramo priznati, da je Slovence doletela velika čast, da se je nad štiri mesece odločalo o usodi Evrope v njihovem središču. 'Kakor to čudno zveni', je pisal tajnik kongresa Friedrich baron Gentz lastniku in glavnemu uredniku lista Osterreichischer Beobachter Josefu Antonu Pilatu na Dunaj, 'Ljubljana je danes dejanska svetlobna točka Evrope. Samo tukaj vedo temeljito in celotno vse, kar se dogaja na evropskih dvorih'.«

Največji diplomatski dogodek na slovenskih tleh do leta 2008

Ljubljanski kongres leta 1821 je tako tudi po Šenkovem mnenju predstavljal večplastno dogajanje, ki je pomembno vplivalo na razvoj Slovencev. Ne nazadnje je srečanje dveh cesarjev, avstrijskega in ruskega, v Ljubljani predstavljalo največji diplomatski dogodek na slovenskih tleh vse do leta 2008, ko je Republika Slovenija prvič prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije.

Kljub širšemu pomenu, ki ga je imel ljubljanski kongres, pa ta, razen omenjene disertacije Vladimirja Šenka, v slovenskem zgodovinopisju precej časa ni doživel širšega odmeva. Za Šenkovo disertacijo, ki je tonila v precejšnjo pozabo, sta vse do začetka 21. stoletja izšli dve obširnejši študiji o kongresnem dogajanju v Ljubljani. Kot prva je družbeno in družabno dogajanje v Ljubljani opisala v članku, ki je izšel leta 1971 v Zgodovinskem časopisu, Melita Pivec Stele.

Nato je leta 1997 Eva Holz izdala knjigo z naslovom Ljubljanski kongres 1821, kjer je na podlagi dnevnika znamenitega Henrika Coste prav tako analizirala predvsem družbeno in družabno dogajanje v času kongresa. Šele dvestota obletnica kongresa je pripomogla k širši, predvsem pa večplastni analizi kongresnega dogajanja. Leta 2020 je tako izšla prenovljena Šenkova disertacija, leta 2021 pa knjiga The Congress of Ljubljana 1821. Personalities, Events and Historical Context. Obe knjigi sta izšli v zbirki Studia diplomatica Slovenica.

Zbornik sta 31. 1. 2023 predstavila Aleš Gabrič in Ignacija Fridl. FOTO: Ivo Žajdela

Najbolj raznovrstno delo o ljubljanskem kongresu

Ob zgoraj omenjenih delih ta zbornik predstavlja najbolj raznovrstno delo o ljubljanskem kongresu. Temu botruje dejstvo, da so avtorji člankov, tako domači kot tuji, analizirali različne vidike dogajanja v Ljubljani v letu 1821. V primerjavi s predhodnimi študijami so namreč pri zborniku sodelovali »klasični« zgodovinarji, umetnosti zgodovinarji, muzikologi in arhivisti. Tako knjiga nudi zanimiv preplet med politično-diplomatskimi vidiki kongresa, družabnim in družbenim dogajanjem v Ljubljani kot tudi odmev, ki ga je kongres doživel v umetnosti. Kongresno dogajanje je namreč vplivalo na kulturno srenjo v tedanji Ljubljani, s posegi v arhitekturo, upodobitvami kongresnih članov itd., pustil je tudi močnejše sledi v našem okolju.

Po Ljubljanskem kongresu je v Ljubljani poimenovan eden od osrednjih trgov. Kongresni trg in Uršulinska cerkev leta 1906. VIR: Ljubljana na dlani

Avtorji in naslovi prispevkov

Ernest Petrič, Ljubljanski kongres v dvestoletni perspektivi

Tanja Žigon in Petra Kramberger, Poročanje iz Ljubljane v času kongresa

Metoda Kemperl, Arhitekturna podoba Ljubljane in nastanitvene možnosti v času kongresa

Miha Valant, Likovna umetnost ob ljubljanskem kongresu leta 1821

Barbara Žabota, Spomenik iz arhiva – kongres in njegov neuresničeni obelisk

Primož Kuret in Jernej Weiss, Glasbeno dogajanje v času ljubljanskega kongresa

Miha Preinfalk, Ljubljanska elita v času ljubljanskega kongresa

Thomas G. Otte, Od Dunaja do Ljubljane: zgodovinski pogled na vprašanja miru in reda v Evropi

Miroslav Šedivy, Metternich in vprašanje vojaških intervencij v predmarčni dobi

Raphaël Cahen, Friedrich Gentz in ljubljanski kongres

Anton Bebler, »Oris moje javne kariere od 1798 do 1822« Ioannisa Kapodistriasa kot vir o ljubljanskem kongresu leta 1821

Gerhard Gonsa, Arhivski viri o ljubljanskem kongresu iz Haus-, hof- und staatsarchiv na Dunaju

Andrej Rahten, Ljubljanski kongres v znanstveni literaturi

Miha Šimac, Ljubljanski kongres v drobcih spomina dežele Kranjske

Arnold Suppan, Od imperijev do nacionalnih držav v jugovzhodni Evropi 1815–1878