Avtocesto so za promet odprli 29. decembra 1972 in je pomenila začetek težko pričakovanega razvoja cestnega sistema v Sloveniji.

Zbornik sta v ponedeljek, 14. novembra, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije predstavili njegovi urednici Monika Močnik in Irena Ribič.

V prvem delu so o okoliščinah in gradnji prvega slovenskega odseka avtoceste od Vrhnike do Razdrtega pisali urednici Monika Močnik in Irena Ribič ter Marja Koler in Gregor Ficko.

V drugem delu so objavili pričevanja akterjev gradnje. Sledi obsežni del s fotografijami, ki so jih posneli Joco Žnidaršič, Nace Bizilj, Marjan Ciglič, Edi Šelhaus in drugi.

Prvič po dobi izgradnje Južne železnice ...

Kot je v uvodni besedi zapisala Monika Močnik, je vsesplošnemu družbeno-gospodarskemu razvoju sledil tudi razvoj na področju avtomobilizma, ta pa je kaj hitro pokazal pomanjkljivosti v cestni infrastrukturi, ki ga je dodatno obremenil še razvoj turizma.

Promet se je močno povečal in ceste so postajale »ozka grla« pri prehajanju slovenskega ozemlja, zato je bila izgradnja avtocestnega omrežnega sistema nujna.

Leta 1969 je Cestni sklad SRS izdal temeljni dokument z naslovom Cestno omrežje in hitre ceste v SR Sloveniji. Načrt razvoja, v katerem so za gradnjo prve avtoceste zapisali, da se »prvič po dobi izgradnje Južne železnice pripravlja izgradnja komunikacijskega sistema, ki bo nedvomno enako pomembna kot nekdaj železnica«.

Gradnja prve avtoceste je predstavljala veliko prelomnico

Predsednik Cestnega sklada SRS je začetek gradbenih del na slovesnosti pospremil z besedami: »Glavne smeri in cilji družbenega in ekonomskega razvoja ter geografski položaj Jugoslavije dajejo prometu poseben pomen.

Dobro razvit promet je nujen predpogoj za razvoj vseh gospodarskih vej, za vlaganje investicij, za proizvodnjo in potrošnjo. Razvoj prometa je zato tesno povezan s splošnim družbenim in ekonomskim razvojem.«

O pomembnosti gradnje prve avtoceste ne priča samo podatek, da je takrat spadal med največje investicije vseh časov pri nas, ki so jo primerjali le še z izgradnjo Južne železnice pred 165 leti in z izgradnjo niza električnih central v dolini Drave, temveč tudi to, da je šlo za enega najglobljih posegov v slovenski prostor.

Gradnja prve avtoceste v Sloveniji je predstavljala veliko prelomnico na številnih področjih.

Zbornik sta predstavili njegovi urednici Monika Močnik in Irena Ribič. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej razstava, zdaj še zajeten zbornik

Monika Močnik je pojasnila, da so najprej predvideli manjšo fotografsko razstavo iz sicer zelo bogate zakladnice muzejske fototeke, v kateri hranijo okoli tri milijone različnih fotografij.

Fotografije na razstavi bi spremljale podarjene uniforme. Med pregledom fotografij in poglobljenim raziskovanjem se je kaj hitro izkazalo, da si prva avtocesta, ki so jo spremljale številne druge dejavnosti, zasluži veliko večjo pozornost.

Pri projektiranju in gradnji so sodelovali številni strokovnjaki iz različnih področij, ki so se povezovali s strokovnimi službami v širšem mednarodnem prostoru in nenazadnje so bili tudi slovenski eksperti tisti, ki so kot prvi v Evropi vpeljali novosti v sistem gradnje in na področje prometne signalizacije.

Poleg tega je avtocesta vpeljala tudi nove poklice, ki so prav tako kot projektiranje in gradnja predstavljali svojevrstne izzive.

Zbornik je nastal s sodelovanjem številnih posameznikov in ustanov

Na razstavi so dali poudarek na slikovni pripovedi od začetka gradnje avtoceste do njenega uradnega odprtja, uniformam cestninarjev pa so se pridružili še dokumenti in novi predmeti.

Razstavo so spremljala besedila o zgodovinskem ozadju, splošni tehnični podatki o gradnji in druge zanimivosti, največjo dodano vrednost pa so prispevale osebne zgodbe pričevalcev.

Ob spoznanju, da bo razstava na ogled le določen čas, se je porodila ideja o zborniku.

Zbornik »Slovenika, zares si čudovita!« je nastal s pomočjo ter sodelovanjem številnih posameznikov in ustanov.

Direktor muzeja in urednici zbornika. FOTO: Ivo Žajdela

Izpostavili so zanimivosti in specifične tehnične podatke

Vsebino sta urednici razdelili na tri dele, ki se med seboj dopolnjujejo. V prvem delu poleg uvodnih besedil predsednika uprave DARS in direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije najdemo različne vsebinske sklope: predstavitev muzejskega projekta; razvoj družbe DARS d. d. in splošen pregled izgradnje cestnega sistema; zgodovinsko ozadje v času načrtovanja in gradnje avtoceste; zgodovinski pregled razvoja cest od druge svetovne vojne s poudarkom na gradnji prve avtoceste in tehničnimi specifikacijami gradnje; vloga Inštituta za raziskovanje krasa pri gradnji cest ter zgodbe pričevalcev, ki so odraz njihove perspektive in predstavljajo svojevrsten zgodovinski vir.

V drugem, najobsežnejšem delu, je poudarek na fotografskem gradivu različnih slovenskih fotoreporterjev in fotografov, ki prikazujejo gradnjo avtoceste med letoma 1970 in 1972.

V tretjem delu so predstavljeni različni dokumenti in muzejski predmeti. Posebej so izpostavili zanimivosti in specifične tehnične podatke, povezane z gradnjo.