Zbornik so predstavili trije njegovi soavtorji. Jože Jan je publicist, sourednik tednika Svobodna Slovenija in sourednik zbornika. Vrsto let je bil član odbora Zedinjene Slovenije. Lani se je preselil v Slovenijo. Mariana Poznič je pravnica in sodna tolmačka, urednica tednika Svobodna Slovenija in sourednica zbornika, od leta 2015 je članica odbora Zedinjene Slovenije. Jure Komar je inženir agronomije in predsednik Zedinjene Slovenije. Skupaj z Mariano Poznič sta tudi člana sveta vlade RS za Slovence po svetu.

Kot je dejala Jasmina Rihar, ki je povezovala pogovor, marsikateremu rojaku v domovini doslej ni bilo znano, koliko truda je bilo vloženega v prepričevanje predstavnikov oblasti, da bi Slovenijo priznali kot samostojno državo. Ob praznovanju 30. obletnice je bilo to končno slišati tudi v osrednjih medijih. Zdaj lahko o tem obširno beremo v tem zborniku.

Objavili prispevke Slovencev v Argentini in Sloveniji

O pripravi zbornika je Mariana Poznič dejala, da jih je k temu pripravila tudi epidemija. Ko jih je ta pred dvema letoma doletela, je življenje v slovenskih domovih usahnilo. Ker je bila 30-letnica Republike Slovenije, so se v okviru urednikov tednika Svobodna Slovenija odločili za zbornik, ker javno praznovanje ni bilo mogoče.

V zborniku so se spomnili na delo prednikov v slovenski skupnosti v Argentini in je bilo shranjeno v arhivih, in da ga predstavijo javnosti. Gradivo je naraslo za zbornik, ki ima 160 strani.

Jože Jan je dejal, da so objavili prispevke Slovencev v Argentini in Sloveniji, ki govorijo o osamosvojitvi Slovenije, kako je Argentina priznala Slovenijo ter kako gledajo naprej.

Zbornik prikazuje korake na poti do osamosvojitve Slovenije, prikaže odmev teh prizadevanj v argentinskem časopisu Svobodna Slovenija ter prispevke in podporo Slovencev v Argentini za osamosvojitev. Predstavlja tudi razmišljanja o samostojni matični državi ter slike in prispevke o praznovanju 30-letnice.

Mariana Poznič je pravnica in sodna tolmačka, urednica tednika Svobodna Slovenija ter sourednica zbornika. FOTO: Ivo Žajdela

Mejniki na poti osamosvojitve

Uvodna besedila v zborniku so napisali: predsednik društva Zedinjena Slovenija Jure Komar, veleposlanik Republike Slovenije Alain Brian Bergant ter ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Sledi predstavitev podelitve srebrnega reda za zasluge Republike Slovenije, ki ga je Zedinjeni Sloveniji podelil predsednik države Borut Pahor. Pod naslovom Razmišljanja ob 30-letnici je objavljenih šest prispevkov: dr. Marko Kremžar (Hvaležni Bogu), dr. Andrej Fink (Mejniki na poti osamosvojitve), Jernej Dobovšek, ob osamosvojitvi podpredsednik Zedinjene Slovenije, vodil je prizadevanja, da je Argentina priznala Slovenijo, predsednik ZS Tine Vivod je bil takrat v Sloveniji (Ob 30-letnici razglasitve samostojnosti Republike Slovenije), Gregor Batagelj (Delo za osamosvojitev je združilo vse Slovence v Argentini), Martin Sušnik (Demokracija, izziv za bodočnost) in Jože Lenarčič (Najbolj varovana skrivnost, skrita, a vsem na očeh).

Jože Jan je publicist, sourednik tednika Svobodna Slovenija in sourednik zbornika. FOTO: Ivo Žajdela

Besede za slovensko državo

Sedem prispevkov oziroma govorov so objavili pod naslovom Besede za slovensko državo: Jernej Dobovšek (govor na trgu San Martin, 30. 6. 1991), dr. Marko Kremžar (govor na trgu San Martin, 30. 6. 1991), Avguštin Vivod, SSK, 27. 6. 1991), Marjan Loboda (Hladnikov dom ), Avguštin Vivod (Mendoza, 11. 8. 1991), dr. Andrej Fink (20. 9. 1991) in Tine Debeljak ml. (Slovenski dan 1991).

Dodali so tudi zgodovinski del o tem, kaj se je v Argentini mislilo o Sloveniji, Mislili so svobodno Slovenijo. Objavili so citate nekaterih vidnih osebnosti.

Beremo lahko tudi, kako je tednik Svobodna Slovenija spremljala osamosvojitev.

Delovanje Zedinjene Slovenije je predstavil predsednik Jure Komar.

Jure Komar je inženir agronomije in predsednik Zedinjene Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Film Slovenija, zapojmo ti!

Predstavili so tudi film Slovenija, zapojmo ti! Zedinjena Slovenija ob 30-letnici slovenske osamosvojitve, v katerem so predstavili ustanove argentinskih Slovencev, njihovo prizadevanje za ohranjanje slovenskega jezika, skrb za šole slovenskega pouka ter za slovenske domove v centrih, kot so Buenos Aires, Mendoza in Bariloche.