V zborniku so številni avtorji podrobno predstavili okoliščine ustanovitve muzeja, osebnosti, ki so bile za to zaslužne, razvoj muzeja skozi dvesto let in sedanje stanje.

Najprej je bil Kranjski deželni muzej

Tomaž Lazar, eden od treh urednikov te uredniško zahtevne knjige, je v uvodu zapisal, da dvesto let pomeni razmeroma dolgo dobo že v zgodovinskem spominu, še veliko daljšo pa v življenju pomembne kulturne in znanstvene ustanove, za ljubljanskim Botaničnim vrtom druge najstarejše v slovenskem prostoru, ki nepretrgano deluje vse do današnjih dni.

Kranjski deželni muzej, kot se je prvotno imenoval, je s svojimi nasledniki preživel prelomne konceptualne prehode, družbene spremembe in menjave političnih ureditev.

Razvoj Kranjskega deželnega muzeja ni potekal premočrtno, saj se je njegovo poslanstvo sčasoma spreminjalo. To je bila po eni strani neizogibna posledica hitrega napredka muzejske stroke in znanstvenih disciplin, po drugi strani pa družbenih pretresov, ki so spremljali dobo narodnega prebujenja, svetovnih vojn in menjav politične ureditve.

Ustanova, sprva zamišljena kot vsestransko znanstveno središče z izrazitim poudarkom na naravoslovju in celo jasnimi ambicijami po vključevanju v šolski sistem, se je že v zgodnjih letih obstoja zamejila na nekoliko ožje področje delovanja, usklajeno s pojmovanjem modernega muzeja.

Osredotočila se je na zbiranje in preučevanje naravne in kulturne dediščine, v očeh javnosti pa je postala svojevrsten spomenik, celo branik deželne zavesti.

Eden od temeljnih gradnikov slovenske identitete

Taka usmeritev je proti koncu 19. stoletja ob stopnjevanju napetosti med nemško in slovensko opredeljenimi prebivalci Kranjske zbujala vse očitnejše pomisleke, zadnji udarec pa ji je zadal razpad Avstro-Ogrske.

Z ukinitvijo Kranjske kot ene od dežel Habsburške monarhije je izginil okvir, v katerem je ustanova delovala skoraj stoletje.

Prerasla je v Narodni muzej, v enega od temeljnih gradnikov slovenske identitete.

Izpod njegovega okrilja so se postopno osamosvojili Etnografski muzej (1923), Prirodoslovni muzej (1944) in Osrednji državni arhiv Slovenije (1945).

Vsak od novih členov je prevzel del nalog izvornega predhodnika, njegovo vlogo na področju premične kulturne dediščine pa je odtlej nadaljeval Narodni muzej.

Že v medvojnem času je pomemben del fonda trajno odstopil Narodni galeriji in začasno tudi ljubljanskemu Mestnemu muzeju, v poznejših desetletjih pa je pomembno pripomogel k izoblikovanju hitro rastoče muzejske mreže.

Narodni muzej, poslikava stropa vhodne hale, portret Žige Zoisa, enega od glavnih stebrov oblikovanja slovenske nacije. Foto: vir NMS

Narodni muzej Slovenije varuje neprecenljivo bogastvo preteklih dob

Narodni muzej Slovenije ostaja osrednja muzejska ustanova tudi v samostojni državi.

Kot splošni oziroma zgodovinski muzej varuje neprecenljivo bogastvo preteklih dob ter ga predstavlja javnosti na odmevnih stalnih in občasnih razstavah.

V muzeju je zbrano vrhunsko znanje, zgrajeno na neprekinjenem izročilu številnih rodov muzejskih strokovnjakov, oplemeniteno z najnovejšimi dognanji in skrbnim uvajanjem svežih metodoloških pristopov.

Narodni muzej Slovenije se zato potrjuje kot vodilno nacionalno središče na področju preučevanja in tudi konservatorsko-restavratorske obdelave predmetov kulturne dediščine.

Neandertalčeva piščal, Divje babe nad Idrijco, Narodni muzej. Foto: vir NMS

Pregleden opis razvoja najstarejšega slovenskega muzeja

V muzeju so se lotili sistematičnega raziskovanja muzejskega arhiva.

Na začetku leta 2020 je muzejsko vodstvo podprlo pobudo za izdajo pregledne monografije v nekoliko večjem, reprezentativnejšem formatu, ki bi pomenila enega od osrednjih vrhuncev slovesnega jubileja.

K pisanju so pritegnili sodelavce iz vseh ustanov, ki so neposredno izšle iz nekdanjega Kranjskega deželnega muzeja.

Hkrati so pripravili zgodovinski opis izoblikovanja in delovanja strokovnih oddelkov Narodnega muzeja Slovenije, zaobšli pa niso niti muzejske palače, v kateri domujejo še danes.

Knjiga je sad skupnih naporov številnih piscev in še številnejših sodelavcev, ki so k pripravi gradiva pripomogli na različne načine.

V razmeroma kratkem času, kolikor so ga imeli na voljo, so napisali pregleden opis razvoja najstarejšega slovenskega muzeja, predvsem pa ga utemeljili z dosledno citiranimi dokumenti, ki omogočajo nadaljnje raziskovalno delo.

Bronasto bodalo z Iga, Narodni muzej Slovenije. Foto: vir NMS

Prvo obdobje muzeja v 19. stoletju

Jernej Kotar je raziskal najzgodnejše obdobje: od ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani do odhoda kustosa Henrika Freyerja (1821–1852).

Prav tako isti avtor naslednji prispevek: od nastopa Karla Dežmana do preoblikovanja v Narodni muzej (1852–1924).

Jure Volčjak je pod naslovom Od stanovske ideje do cesarske potrditve raziskal in prikazal domovinski oziroma deželni muzej v Ljubljani v obdobju od leta 1821 do 1826 na osnovi arhivskega gradiva na Dunaju.

V razdelku Osebnosti so najprej Jernej Kotar, Matija Križnar in Peter Turk osvetlili Karla Dežmana in njegovo muzejsko zapuščino, Miha Šimac pa prve gradnike muzeja.

Bojna oprava in konjska oprema iz groba veljaka, Stična, 7. stoletje pr. Kr., Narodni muzej Slovenije. Foto: vir NMS

Muzejski stalna razstava in stavba

Muzejsko stalno razstavo sta predstavila dva avtorja: Gašper Oitzl razstavo od dvorane v liceju do muzejske palače (1831–1888), Tomaž Lazar od postopnih nadgradenj do reorganizacije Narodnega muzeja (1889–1947).

Tudi o muzejski stavbi pišeta dva avtorja: Maja Lozar Štamcar je predstavila novorenesančno palačo Kranjskega deželnega muzeja, Darija Mavrič Čeh pa stropno dekoracijo Janeza in Jurija Šubica v Narodnem muzeju Slovenije.

Ustanove, ki so izšle iz Narodnega muzeja Slovenije

Štirje prispevki so namenjeni osamosvajanju ustanov:

Mateja Kos, Umetnostna zbirka – Narodni muzej versus Narodna galerija?

Bojana Rogelj Škafar in Marko Frelih, Etnografske zbirke in predmeti v Kranjskem deželnem muzeju – obrobni predstavniki dežele Kranjske in eksotični pričevalci neevropskih kultur

Matija Križnar, Muzejske naravoslovne zbirke in naravoslovci do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja

Andrej Nared, Od arhivske zbirke Kranjskega deželnega muzeja do arhiva Republike Slovenije

Novec Ulrika II., 1437, zakladna najdba Jugorje, Narodni muzej. Foto: vir NMS

Strokovne enote Narodnega muzeja Slovenije

V zadnjem delu zbornika šest prispevkov prikazuje strokovne enote Narodnega muzeja Slovenije:

Tomaž Lazar, Oddelek za zgodovino in uporabno umetnost ter njegovi predhodniki

Janka Istenič, Arheologija

Matej Hreščak, Zgodovina knjižnice Narodnega muzeja Slovenije

Alenka Miškec, Numizmatični kabinet – od prvih zbirk Kranjskega deželnega muzeja do Numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije

Blaženka First, Wintrova zbirka – jedro Grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije

Nataša Nemeček, Zgodovinski pregled konservatorsko-restavratorske dejavnosti v Narodnem muzeju Slovenije

Narodni muzej Slovenije, Ganglov kip Franceta Prešerna na veličastnem osrednjem stopnišču. Foto: vir NMS