Simpozij, ob katerem je izšel tudi zbornik, je nosil naslov Velika Slovenca izpod Storžiča.

Zapisovalec ljudskega pripovedništva, najpomembnejši basnopisec

Matija Valjavec (1831–1897) je bil slovenski pesnik, jezikoslovec, prevajalec in zbiralec ljudskega slovstva, najpomembnejši slovenski basnopisec in začetnik kajkavske leksikografije.

Rodil se je v družini pri Kračmanovih na Srednji Beli pri Preddvoru. Po končani maturi so njegovi domači pričakovali, da se bo odločil za semenišče, a je želel postati profesor. Odločil se je za študij slavistike in klasičnega jezikoslovja na Dunaju.

Po končanem študiju ni dobil zaposlitve na Slovenskem, zato je sprejel povabilo iz Varaždina. Kasneje je služboval tudi v Zagrebu in na Hrvaškem ostal tako do svoje smrti. Tudi pokopan je na osrednjem zagrebškem mestnem pokopališču Mirogoj.

Pomemben predstavnik pismenstva v prvi polovici 19. stoletja

Matija Naglič (1799–1854) je bil pomemben bukovnik, ki je deloval po vzoru bukovnikov na Koroškem. Tudi on je bil rojen na Zgornji Beli pri Preddvoru.

Že oče je rad kupoval slovenske knjige, zato je doma nastala prava knjižnica. Sin je tradicijo nadaljeval. Številne knjige je zbiral, prepisoval, sestavljal njihova kazala in registriral nabožna besedila v slovenskem jeziku.

Matija Naglič je pomemben predstavnik slovenskega pismenstva v prvi polovici 19. stoletja. Umrl je v Preddvoru, kjer je tudi pokopan.

Zbornik Velika Slovenca izpod Storžiča

V zborniku Velika Slovenca izpod Storžiča je zbranih vseh 20 prispevkov s simpozija. Uredila sta ga Mira Delavec Touhami in Franc Križnar.

V zborniku sta Matija Valjavec in Matija Naglič predstavljena v povsem novi luči, z novimi ugotovitvami tako domačih kot tujih strokovnjakov.

Vloga Matije Valjavca in Matije Nagliča je bila v slovenskem literarnem prostoru izjemnega pomena, vendar je bila do simpozija pogosto spregledana. Sedemnajst avtorjev je zdaj pomembno osvetlilo življenje in delo teh dveh velikih Slovencev. Raziskali in predstavili so njuno delo na zgodovinskem, literarnem, glasbenem, medicinskem, kulturnem, pedagoškem in promocijsko-turističnem področju.

Dr. Katja Sturm Schnabl (Avstrija): Matija Valjavec v okoliščinah svojega časa;

dr. Vladimir Huzjan (Hrvaška): Varaždinska bibliografija o Matiji Valjavcu;

dr. Milan Dolgan (Slovenija): Črtice iz življenja in dela Matije Valjavca Kračmanovega; Izvir in uspeh Valjavčevega Pastirja (1999, 2021);

dddr. Mira Delavec Touhami (Nemčija); Matija Valjavec skozi pisemsko korespondenco Josipine Urbančič Turnograjske z Lovrom Tomanom in v orisu svojih dnevniških zapisov; Matija Valjavec – izjemen zbiratelj slovenske slovstvene folklore v 19. stoletju; Pesniški opus Matije Valjavca na slovenskem Parnasu v povezavi z rojstnim krajem;

ddr. Matija Stanonik (Slovenija): Formulativno končevanje slovenskih pravljic: na primeru Kračmanovih pravljic in primerjalnih zbirk;

Marinka Cerinšek (Slovenija): Matija Valjavec in motiv lesene sklede;

dr. Franc Križnar (Slovenija): Ljudske pesmi, njihovi zapisi in Valjavčevo zbiranje, zapisovanje in objave v Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmih (1895–1923);

dr. Alojz Jembrih (Hrvaška): Valjavčevo varaždinsko in zagrebško obdobje znanstvenega dela.

 Urednika zbornika dr. Franc Križnar in dddr. Mira Delavec Touhami, tudi predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske. Foto: Gorenjski glas 

Prispevki o Matiji Nagliču in gojenju spomina na pomembna Preddvorčana

Dddr. Mira Delavec Touhami: Matija Naglič – pomemben predstavnik slovenskega pismenstva v prvi polovici 19. stoletja;

Franceska Žumer (Slovenija): Matija Naglič na poteh svojega življenja;

dr. Zvonka Zupanič Slavec (Slovenija): Zdravje in bolezen na slovenskem in v Ljubljani v 19. stoletju:

dr. Miha Markelj (Slovenija): Vključevanje literarnih elementov kulturne dediščine v turistične produkte;

dr. Milan Dolgan: Moja preddvorska epizoda;

Tereza Lombar (Slovenija): Poznamo občani Preddvora Matijo Valjavca?;

Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj (Slovenija): Kulturno delovanje v »Storž'čevi dežel'ci«;

Abdelkader Touhami (Slovenija), Po literarnih poteh Matije Valjavca s kulturnih društvom Josipine Turnograjske.

Dodani so še zapisi in ilustracije otrok z OŠ Matije Valjavca v Preddvoru.

Zbornik, ki obsega 306 strani, je bogat ne samo po vsebini, ampak tudi po videzu, saj je v njem zbranih več kot sto enot bogatega slikovnega arhivskega gradiva iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.