Dve leti sta minili in je izdalo četrto številko občinskega zbornika Domači kraji. V njem piše 20 avtorjev. Članke bi lahko okvirno razdelili na dve skupini.

V prvi so splošni kulturnozgodovinski sestavki, drugi del pa je posvečen znanim osebnostim, ki so kakorkoli povezane s tem območjem. Po uvodnih besedah župana Franca Setnikarja je objavljen obsežni prispevek Alojza Demšarja in Petre Leben Seljak, v katerem sta obširno raziskala kmetije na Selu in na Setnici, njihove gospodarje, hišna imena, spremembe hišnih številk, priimke, nekatera zemljepisna imena, poti in popis prebivalstva v letu 1754.

Članek temelji na novem pristopu k domoznanski zgodovini Polhograjskega, ki sloni na natančnem citiranju zgodovinskih virov. To omogoča preverjanje podatkov; taka literatura je tudi dobrodošla v strokovnih krogih in merodajna za nadaljnje raziskave.

Strokovno je članek pregledal dr. Silvo Torkar, znanstveni sodelavec iz Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zapisal je: »Članek je izredno dragocen prispevek k zgodovini poselitve območja današnjih vasi Selo nad Polhovim Gradcem in Setnica ter k nastanku tamkajšnjih hišnih imen in priimkov, ker temelji na uporabi vseh razpoložljivih arhivskih virov od poznosrednjeveških urbarjev do katastrov in zemljiških knjig 18. in 19. stoletja.«

Tako tudi del polhograjskega območja dobiva podroben popis hiš, kot ga ima sosednji Šentjošt.

O prvi svetovni vojni

Drugi članek se nanaša na zgodovino pošte na Polhograjskem. Glede na to, da imajo v Polhovem Gradcu Muzej pošte in telekomunikacij kot enoto Tehniškega muzeja Slovenije, je več kot dobrodošlo, da se je Ajda Kozjek lotila te teme in jo raziskala.


Pogled s Polhograjske (Lovrenške) gore

Sledi razdelek, nanašajoč se na prvo svetovno vojno. Članek Barbare Ivančič Kutin, v katerem objavlja pisma vojaka Franca Jesenovca iz Dolenje vasi, pokaže vso tragiko ločenosti vojakov od domače družine, njihovo hudo skrb za dom, obenem pa nenehen strah pred koncem, ki se sicer skriva v pozitivnih besedah tako rekoč v vsakem pismu: Zdrav sem. Čas prve svetovne vojne obravnava tudi odlomek iz tipkopisne kronike, ki jo je pisal Jakob Cankar s Planine nad Horjulom. To je živa slika, kako so bili prebivalci Planine navezani na zvonove in kako so doživeli njihov odvzem. Ta socialno psihološka tema bi bila vabljiva za podrobnejšo obdelavo slovenske duše.

Okupacijska meja med Nemčijo in Italijo

Na drugo svetovno vojno pa se nanaša članek treh avtorjev, študentk Maruše Nartnik in Lee Knez ter dr. Petra Mikše, ki je bil v vlogi korespondenčnega avtorja. Opisujejo, kako se je okupacijska meja med Nemčijo in Italijo v Polhograjskem hribovju mučno zarezala v tamkajšnje ustaljeno življenje, povzročala tegobe vseh vrst in zahtevala celo smrtne žrtve. V ta težki čas posegajo tudi spomini Milana Koširja, zapisani ob osemdesetletnici šolske zgradbe v Črnem Vrhu.


Polhov Gradec

Kakšne težave so morali premagovati Šentjoščani, da so dosegli svoj cilj, ohranitev in zgraditev nove šole, je temeljito opisal Vid Klančar. Članek je vsestransko pomemben dokument za krajevno zgodovino. Članka o šolah v Šentjoštu in v Črnem Vrhu sta dopolnilo v tretji številki Domačih krajev opisane zgodovine šolstva na Dobrovi.

180 let od odkritja Blagajevega volčina

V letu 2018 je poteklo 180 let od odkritja Blagajevega volčina. Za njegovo prepoznavnost v Evropi je odločilno prispeval kustos Kranjskega deželnega muzeja Henrik Freyer. Dr. Nada Praprotnik je poglobljeno raziskala njegovo delo.


Cerkev sv. Lovrenca na Lovrenški gori

V letu 2017 so z osrednjo proslavo na Dobrovi, v njegovem rojstnem kraju, ob dnevu samostojnosti praznično zaznamovali 140. obletnico rojstva Emila Adamiča, velikega slovenskega skladatelja, mojstra zborovskega petja. Komaj kdo pa ve, da je Emil Adamič prijateljeval z Ivanom Cankarjem. Tako je ta naš veliki pisatelj ob stoti obletnici svoje smrti našel drobec pozornosti tudi v zborniku občine, ki je njegovi bližnja soseda.


Polhograjski dvorec

Brezje v Horjulski dolini je rojstni kraj bratov Janeza in Mira Gregorina. Članek Jureta K. Čokla in dr. Petra Mikše ju opisuje kot velika predstavnika predvojnih slovenskih alpinistov. Janez je tudi znan planinski pisatelj in tudi kot tak je predstavljen v tem prvem obširneje zastavljenem članku o bratih Gregorin.

Blagajev spomenik pod Polhograjsko goro
Spomnili so se tudi polhograjskega alpinista Pavleta Kozjeka. Deset let je v letu 2018 minilo od smrti v Himalaji. Sestra Urša Kozjek je opisala njune otroške dni. V letu 2017 se je poslovil Ciril Velkovrh, organizator razstav o slovenski kulturni, zlasti planinski dediščini.
V njegov spomin objavljajo članek iz Planinskega vestnika o njegovih »polhograjskih« gorah.

Podobar Rafael Smuk

Polhov Gradec je tudi rojstni kraj spretnega oblikovalca in ljubitelja uporabne umetnosti. Kot je v uvodu zapisala urednica zbornika Milka Bokal, je ta »stroka opazna na vsakem koraku, a le malo ljudi se tega zaveda. Mislimo na osebnost Rafaela Smuka. V letu 2019 mineva petnajst let od njegove smrti. Po vsej pravici ga imenujemo naslednika in dediča polhograjskih podobarjev, saj je pustil toliko večjih in drobnih del v naših krajih. Veliko jih je zbranih v slikovni prilogi, njegov značilni domači motiv pa krasi naslovnico.« Smukova dela je zbrala in o njem pisala prav Milka Bokal.

Sledi v originalnem arhaičnem jeziku pisan članek Jakoba Trobca, ki ga odkrivajo tudi v njegovem rojstnem kraju.

V stopnjah cerkvene hierarhije je v Združenih državah Amerike dosegel čast škofa, a sestavek živo dokazuje, da je vešče znal sukati tudi pero. Njegov opis poti z ladjo v Ameriko z zelo nazornimi podrobnostmi izstopajočih dogodkov ima skoraj zametke pustolovskega romana. Zbornik se končuje s kroniko o občini za leti 2016 in 2017.







Spomenik grofu Blagaju ob polhograjski graščini

Fotografije: Ivo Žajdela