V izjavi so Pohod označili kot »veliko in uspešno manifestacijo kulture in dostojanstva življenja od spočetja do naravne smrti, manifestacijo boja za osnovno človekovo pravico biti rojen, odrasti in zaživeti polno življenje, ne pa da je še pred rojstvom zavržen kot odpadek ali industrijska surovina.«

Obžalujemo, da kljub tragičnosti načrtovanih splavov v Sloveniji obstaja ali se celo širi naprej mit o upravičenosti in koristi splava, kar se upravičuje z umetno ustvarjeno in popolnoma napačno, nelogično utemeljeno človekovo 'pravico žensk, da razpolagajo s svojim telesom'. (France Cukjati)

Izgubili več kot 700.000 otrok

Pravica do življenja je pri nas temeljna ustavna pravica brez razlike med rojenimi in še nerojenimi, je opozoril Cukjati. Od uzakonitve splava v Sloveniji smo kot narod zaradi abortusa izgubili več kot 700.000 otrok. »Torej splav kot holokavst! Pri tem niti ne omenjamo čustvenih travm in trpljenja prizadetih mater, očetov, družin,« je poudaril Cukjati.

Zločesta izguba novega ustvarjalnega člana

V Zboru za republiko podpirajo vse aktivnosti ozaveščanja, da splav ob sodobni kontracepciji ne sme biti metoda uravnavanja rojstev, da splav pomeni umor in povečini zločesto izgubo novega ustvarjalnega člana človeške družbe, naroda, države.

Pod izjavo se je podpisal predsednik Zbora za republiko France Cukjati. FOTO: Tatjana Splichal

Tudi pravica nerojenega otroka

»Obžalujemo, da kljub tragičnosti načrtovanih splavov v Sloveniji obstaja ali se celo širi naprej mit o upravičenosti in koristi splava, kar se upravičuje z umetno ustvarjeno in popolnoma napačno, nelogično utemeljeno človekovo 'pravico žensk, da razpolagajo s svojim telesom'. Sprenevedajo se ali pa niti ne vedo, da ima tudi nerojeni otrok pravico razpolagati s svojim telesom,« je zapisal Cukjati.

Obsojamo mračnjaško in nazadnjaško, proti osebni svobodi usmerjeno kulturo smrti in lažne utemeljitve upravičenosti splava z omejevanjem človekovih pravic le na nosečo mater, ne pa tudi na živega otroka. (France Cukjati)

Mračnjaška in nazadnjaška kultura smrti

Drugi nelogičen mit, dodaja, je, da zarodek ni živo človeško bitje že od spočetja dalje, nekateri tudi menijo, da bi bil splav lahko upravičen tudi v zadnjih mesecih pred porodom ali celo takoj po njem: »Obsojamo to mračnjaško in nazadnjaško, proti osebni svobodi usmerjeno kulturo smrti in lažne utemeljitve upravičenosti splava z omejevanjem človekovih pravic le na nosečo mater, ne pa tudi na živega otroka.«

Molk porodničarjev in ginekologov

»Tisti, ki tako zagovarjajo pravice žensk, ne problematizirajo prakse abortivnega lobija, da splavljene zarodke neredko izkorišča kot surovino za kozmetično in farmacevtsko industrijo in v biomedicinskih raziskavah, kjer gre res za surovo izkoriščanje žensk za koristi kapitala,« izpostavlja Cukjati in podčrta še, da je splav kot poseg škodljiv za zdravje žena in deklet, »in preseneča nas, da ginekologi in porodničarji povečini o tem molčijo.«