Zbor za republiko ob kulturnem prazniku predlaga postavitev kipa velikemu slovenskemu mojstru besede Ivanu Cankarju, ki naj bi po prepričanju članov zbora stal nekje v središču Ljubljane. Predlagajo Kongresni trg, kjer je Cankar nazadnje bival.



Zbor za republiko si želi, da bi bil kip izdelan do leta 2018 in bi z njim primerno počastili 100-letnico Cankarjeve smrti, je na današnji novinarski konferenci povedal član Zbora za republiko, literarni zgodovinar Janko Kos.

Po besedah predsednika Zbora za republiko Franceta Cukjatija bi si Cankar kot veliki mojster besede, ki je bil globok v razmišljanju na področju sociale in politične misli z veliko empatijo do malega človeka, zaslužil primerno obeležje.

Kos je spomnil, da ima Ljubljana že od Cankarjeve smrti težave s postavitvijo njegovega kipa. Prvi odbor, ki naj bi pripravil teren za postavitev kipa, se je osnoval že takoj po Cankarjevi smrti leta 1918. V njem sta bila med drugim tudi Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič, a do realizacije ni nikoli prišlo. Temu je morda botroval tudi odklonilen odnos takratnega župana Ivana Tavčarja, ki je med drugim prepovedal izobešanje črnih zastav ob Cankarjevi smrti, je povedal Kos.

Nova pobuda je nastala leta 1930 na Vrhniki, kjer so postavili kip kiparja Ivana Jurkoviča. Največ denarja zanj so prispevali ameriški Slovenci iz Detroita, Ljubljana pa se tudi takrat ni izkazala, saj je župan Dinko Puc na odkritje kipa poslal kar svojega namestnika, pa tudi sicer ni primaknila večjih sredstev za projekt, je povedal Kos. Ljubljana je obeležje dobila šele po drugi svetovni vojni, leta 1948, ko so na Rožniku postavili Cankarjev mali doprsni kip Frančiška Smerduja.

Primerneje smo Slovenci po Kosovih besedah počastili Cankarjevo 100. obletnico rojstva, saj je leta 1976 izšla zadnja knjiga njegovih zbranih del, dve leti pozneje pa se je začela tudi gradnja Cankarjevega doma. Pri kipu pa se je, kot je poudaril Kos, ponovno zalomilo. Že v 70. letih so nalogo zaupali kiparju Janezu Boljki. Ker tedanji oblasti njegova skica razmišljajočega Cankarja kot razpadajoče figure ni bila všeč, saj jo je videla kot nezaupnico socializmu, v katerem Cankar ne bi mogel biti to, kar si je želel, je načrt spet padel v vodo. Pred Cankarjev dom so postavili portretni spomenik Slavka Tihca, ki pa je po Kosovem mnenju bolj emblem Cankarjevega doma kot spomenik.

Po Cukjatijevih besedah imamo v Sloveniji preveč spomenikov, ki razdvajajo, in premalo, ki bi nas združevali. Zato bi bil Cankarjev kip, ki bi po Kosovih besedah lahko nagovarjal tako mlade kot stare, leve in desne, dobra pot k spravi. Kot je pojasnil Kos, je bil Cankar v svoji vsestranskosti najprej anarhist, nato socialni demokrat, zelo kratko obdobje celo marksist, pozneje pa se je približeval krščanstvu.

Teolog in filozof Janez Juhant je izpostavil povezanost Ivana Cankarja in Janeza Evangelista Kreka. Kot je povedal, je Cankar ob njegovi smrti zapisal, da je dal slovenskemu narodu, vse kar je imel - življenje.

Foto: splet / Wikipedia