Na dogodku so razpravljavci spregovorili o ključnih vprašanjih slovenske prihodnosti in o načinih, kako Slovenijo pripeljati iz slepe ulice. Sogovorniki, ugledni strokovnjaki z različnih področij, so se po uvodnem nagovoru predsednika NSi (in nosilca njene liste na letošnjih evropskih volitvah) mag. Mateja Tonina spraševali, zakaj se je napredek naše države ustavil in kako jo uvrstiti med najrazvitejše države EU.

Vlade menjavamo na dve leti

Vladajoči so brez jasne vizije, strategije in ciljev, kaj bi si v resnici želeli – razen ostati na oblasti, je opozoril strokovnjak za komuniciranje dr. Dejan Verčič in dodal, da po Janezu Drnovšku vlade menjavamo na dve leti; z vlado, ki traja dve leti, pa se ne da narediti nič, čez noč nastajajoče stranke v tem času še programa niso sposobne narediti. Treba je pogledati globalne megatrende, ki se dogajajo okoli nas in del katerih smo mi.

Strokovnjak za komuniciranje dr. Dejan Verčič. FOTO: Tatjana Splichal

Demografske, tehnološke, geopolitične, okoljske spremembe

»Najprej demografske spremembe. Demografija se spreminja in migracije se dogajajo globalno, tudi razvojni potencial se umika iz prestare Evrope. Imamo tehnološke (internetna revolucija šele dobiva pospeške), geopolitične in okoljske spremembe, ki so bistveno več kot le vprašanje zelenega prehoda, polovica človeštva je po svoji kupni moči vstopila v srednji razred,« poudarja Verčič. Za nas je to pomembno, ker bi morali že čas priprav na evropske volitve izkoristiti za resno politično razpravo.

Kaj je prihodnja prelomna točka?

Po njegovem se moramo nehati pogovarjati o fašizmu in antifašizmu, začeti pa o demografiji, varnosti, gospodarstvu, kulturi, medijih, v katerih sistem ne deluje, pišemo pa nove medijske zakonodaje zgolj zato, da se ne bi spremenilo nič. Ker smo prespali 20 let, je potreben temeljit reset Slovenije in odločitev, kaj je prihodnja prelomna točka, ki jo kot družba in država želimo doseči, in kaj si želimo biti, je nadaljeval.

Začeti se pogovarjati o bistvenem

»V Sloveniji je zelo lepo živeti, kakovost življenja je neverjetno visoka glede na to, koliko ustvarimo. Toda mi smo žabice, ki se kuhamo v topli vodi. In medtem, ko nam je tako fino toplo, bomo nekega dne ugotovili, da smo se skuhali,« je izpostavil Verčič in ponovil, da se bo treba začeti pogovarjati o bistvenem, naloga politikov in strank pa je, da debate vračajo k najpomembnejšim stvarem in da za ostale ljudi poenostavljajo kompleksno realnost. Kajti večina stvari je v resnici enostavnih.

Razpravljali so (z leve): mag. Ivan Simič, dr. Dejan Verčič, dr. Janez Šušteršič, dr. Marko Noč in Janez Beja. FOTO: Tatjana Splichal

Kako do najmanjše možne koalicije

»Potreben je tudi politični pogum. Politik mora biti v kuhinji, v kateri je vroče, sposoben to vročino vzdržati in na koncu priti z užitno hrano in jo ponuditi. Vsaka stranka bi morala enostavno razviti svojo vizijo razvoja Slovenije, da bi vsi razumeli, o čem se pogovarjamo, potem pa se mora začeti dogovarjati, kako priti do najmanjše možne koalicije, s katero je možno nekaj od tega tudi narediti,« je pojasnil Verčič.

Dolgoročna vizija za Slovenijo

Ker smo v prelomnem času, je vprašanje, ali se bomo začeli premikati naprej ali pa bomo imeli resne težave; stvar odločitve je, ali smo sposobni tega napora, čeprav bo marsikoga bolelo. Naloga politike, je nadaljeval, je, da nekdo vstane in reče tja gremo!, nato pa se skregamo in se naposled nekaj dogovorimo, moramo pa se začeti pogovarjati o daljših časovnih obdobjih in imeti dolgoročno vizijo za Slovenijo.

Politik nima za kaj pasti

»Na koncu dneva bi moral politi in reči: za tem stojim! In če padem, padem! Pri nas pa politiki pridejo in grejo, ampak nihče ne pade, ker se ni za nič zavzemal in ni imel za kaj pasti. Imamo vrtiljak vlad, ki se zelo hitro vrtijo, na koncu pa vsi skupaj opažamo, da se vrtimo na istem mestu. Imamo tudi resen problem s komuniciranjem in v medijih, kjer se ne razvija razprava o bistvenih zadevah. Moramo se jih naučiti ignorirati in začeti vsiljevati razprave o ključnih stvareh,« je zaključil Dejan Verčič.

Profesor ekonomske politike in nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič (v sredini). FOTO: Tatjana Splichal

Premalo odgovornosti in vzvodov v rokah ministrov

Profesor ekonomske politike in nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič je opozoril, da je pri nas veliko premalo odgovornosti in vzvodov v rokah ministrov. Finska ima 11 ministrstev in Nizozemska 14, tam se razen ministrov o proračunu pogovarjajo le še ustavno sodišče, varuh človekovih pravic, kralj ali predsednik države. Mi pa se, kar se plač tiče, zdaj pogovarjamo o tem, kako otroku razložiti, da ne bo mogel na izlet, ki si mu ga obljubil – vsa plačna pogajanja so o tem.

Plača je vzvod upravljanja človeških virov

»Sploh prvič doslej je tisti, ki ne da, začel pogajanja tako, da je obljubil vsem, da jim bo veliko dal,« je govornik sprožil val smeha. Torej se o resnih spremembah sistema ne moremo pogovarjati. Prva stvar po mnenju Šušteršiča pa je, da morajo vodje v javnem sektorju dobiti možnost določanja plač tistim, ki pri njih delajo. Plača je vzvod upravljanja človeških virov in ne nekaj, kar ti po zakonu pripada.

Odgovornost dati vodjem

»Nekatere države sploh ne določajo števila zaposlenih: mi imamo v proračunu, koliko imaš zaposlenih in kolikšna je masa plač. Nekatere države določajo samo maso plač. Imaš cilje, ki jih moraš doseči, in znesek za plače. Ali boš imel 100 ljudi in jih malo slabše plačal ali morda 80 ljudi in jih bolje plačal, boš ene plačal bolje in druge slabše? Odgovornost je treba dati vodjem, ki pa morajo imeti jasno postavljene cilje, rezultate in za to jasno odgovarjati,« je pojasnil.

Dvorana Alme Karlin v Cankarjevem domu je bila nabito polna. FOTO: Tatjana Splichal

Zaposlenih je marsikje preveč

Če gremo v to smer, debata o eno- ali večstebrnem sistemu kar na lepem ni več tako pomembna, je še poudaril. Vlado mora zanimati izključno masa plač, ker gre to v proračun; o tem, koliko se bo komu plača povečala in po kakšnih kriterijih kdo dobi plačo, pa naj odločajo vodje. Prepričan je, da je zaposlenih zagotovo marsikje preveč, in bi bil to najboljši način, da lahko nekdo dobi precej višjo plačo, kot jo ima.

Kdo bo sploh delal?

Dotaknil se je še demografskega problema, ki je v zadnjih dveh desetletjih postal nekaj povsem drugega, kot je bil. »Včasih je demografski problem bil, ali imamo zadosti ljudi, ki bodo plačevali za penzije, zdravstvo; zdaj pa ni več le vprašanje, kdo bo plačal za vse več tistih, ki ne delajo, temveč, kdo bo sploh delal. Zdravnikov ni, pa ne zato, ker hodijo v tujino, ker jih v tujini tudi ni. Niti čistilnih servisov ni več. Ljudi ni.«

Pri nas smo vsi srednji razred

Po prepričanju Šušteršiča je problem srednjega razreda, da je globalno v Evropi zelo bogat in si lahko vse privošči: »Pri nas smo vsi srednji razred. In ko rečeš, da je treba srednji razred davčno razbremeniti, si rekel, da je treba razbremeniti vse. Srednji razred je obdavčen zato, ker drugega nimamo. Ni pa zadosti produktiven, da bi ustvaril toliko, da bi s tem lahko kupil vse, kar si želi imeti. Na dolgi rok je treba postati produktivnejši.«

Davčni strokovnjak in nekdanji direktor FURS mag. Ivan Simič. FOTO: Tatjana Splichal

Slovenci nismo zreli za spremembe

Davčni strokovnjak in nekdanji direktor FURS mag. Ivan Simič se strinja, da je davčna reforma kompleksna in je ne bo enostavno izvesti, sploh ob vsem nasprotovanju. Tako kot s proračunom se tudi z davčno reformo pri nas ukvarjajo vsi na vseh ravneh, a je zanjo treba imenovati ekipo, ki se na to spozna, jo izvede in pripravi. Prepričan je, da Slovenci nismo zreli za spremembe, preklopa ne znamo narediti in upa, da bodo to storile generacije, ki prihajajo.

Zmanjkuje menedžerjev, mladih ljudi

»Zmanjkuje nam menedžerjev, mladih ljudi; vprašanje je, kdo bo na koncu tu ustvarjal in prispeval v proračun. Nenehni govor je o tem, da bomo zmanjšali obremenitev plač. Povejte mi, kako? Boste zmanjšali prispevke in vzeli iz proračuna? Kaj ste potem naredili? 90 % ljudi ne ve, o čem teče beseda, ne razume davčnega sistema in ne ve, kateri davki so državni in kateri občinski,« je neposreden Simič.

Najboljša davčna reforma pod Bajukom

Pri zdajšnji oblasti davčne reforme ne pričakuje; sam je sodeloval pri štirih in ve, kako se to dela in kaj se da narediti. Po njegovem je bila najboljša v letih 2005 in 2006 v času dr. Andreja Bajuka, ko so naredili velike spremembe in tudi malo zamenjali sistem, kar bi potrebovali danes, a tega ne pričakuje. In kar je najhuje: tudi če boš kaj naredil, bodo tisti za tabo vse porušili. Če sprejmemo davčne spremembe, naj veljajo vsaj 15 let, da daš tujcem zaupanje v naš davčni sistem. Pri nas manjka stabilnost, svari.

Uvodni in zaključni govor je imel predsednik NSi mag. Matej Tonin. FOTO: Tatjana Splichal

Enkrat je noč v tunelu in drugič je ni

»Težko bo najti pametne ljudi, ki bodo šli še kaj delat. Kajti bolje je biti v svojem podjetju, kjer imaš mir, prideš v službo, veš, kaj boš delal, stranke te imajo rade, pridejo k tebi … Jaz se sploh v tem času zjutraj vedno nasmejim, enkrat je noč v tunelu in drugič je ni. Priznam, da nisem bil toliko časa še nikoli nasmejan, kot sem zdaj. In sem hvaležen, ker to zagotovo pozitivno vpliva na moje zdravje,« je Simič nasmejal tudi občinstvo.

Če ničesar ne narediš, ni možnosti, da te zamenjajo

Po njegovem še vedno živimo v preteklosti in verjamemo, da nas bo to rešilo. Ne, preiti moramo k novostim, storiti in pripraviti nekaj novega, biti pametnejši od drugih; ljudi nam ne manjka, saj jih imamo dosti v tujini, le privabiti jih moramo nazaj. Obregnil se je še ob vzdrževanje statusa quo, češ da je najbolje priti na visoko državno funkcijo in ne narediti nič, ker če ničesar ne narediš, ni možnosti, da te zamenjajo; če pa boš kaj naredil in spremenil, je velika možnost, da te zamenjajo.

Zdravnik kardiolog dr. Marko Noč (v sredini). FOTO: Tatjana Splichal

Javno zdravstvo se enači z državnim

Zdravnik kardiolog dr. Marko Noč je podčrtal, da so prave stvari vedno preproste. Cilj v zdravstvu je, da bolnik pravočasno dobi kakovostno storitev, ki mu jo pokrije zavarovalnica, kamor plačuje prispevek. In ko je cilj enkrat definiran, smo že pri metodah. Po njegovem potrebujemo uvoz razvitega, zahodnoevropskega sistema javnega zdravstva v Slovenijo. Jedro problema pa je, da se v Sloveniji ves čas zavaja in se javno zdravstvo enači z državnim.

Bolnika ne zanima, kje dobi kvalitetno storitev

»Javno zdravstvo je definirano s plačnikom, ki je v našem primeru javna zavarovalnica. Drugo pa so izvajalci. Izvajalec v javnem zdravstvu je lahko državni zavod ali koncesionar, torej zasebnik, ki ima pogodbo z zdravstvenim zavarovanjem tako kot javni zavod. Bolnika ne zanima, ali dobi kvalitetno storitev v državnem zavodu ali pri zasebniku. Pravo zasebno zdravstvo pa je to, ko greš k zasebniku, ki nima pogodbe z zavarovalnico, in če hočeš storitev, plačaš iz žepa,« pojasni Noč.

Kadrovski potencial izkoristiti v dobro bolnikov

Čim večji kaos delamo na področju javnega zdravstva (in ta vlada je svetel primer tega), več bo pravega privatnega zdravstva. Vloga države je po njegovem v tem, da za dejavnosti, ki bodo vedno državne (onkologija, intenzivna medicina, urgenca), znotraj javnega sistema zdravstva razvije dobre sisteme, hkrati pa pusti zasebnikom, da investirajo, delajo – važno je, da kadrovski potencial izkoristijo v dobro bolnikov, izpostavlja.

Vzdušje med razpravo je bilo sproščeno. FOTO: Tatjana Splichal

Komplementarni, ne kompetitivni

Ključna vloga države pa je tu nadzor: da torej izoblikuje jasne strokovne kriterije, kje kaj lahko delaš, in potem državnemu zavodu ali zasebniku podeli akreditacijo, s čimer se izognemo garažni medicini. Pri nas gredo vse stvari ravno zato, ker se definira »javno zdravstvo = državno zdravstvo«, v smeri povečevanja monopola državnega zdravstva, ne da bi se pri tem upoštevalo, da so v javnem sistemu zasebniki in državni zavodi komplementarni, ne kompetitivni, zatrjuje Noč.

Zakaj je dvoživka, kje je njegov problem?

»Jaz pa, dvoživka, sem v 20 letih v svojem prostem času naredil 5000 posegov, pa ni bil zato niti en poseg manj narejen v moji matični inštituciji. Verjetno sem s tem za 5000 skrajšal čakalno vrsto, marsikomu rešil življenje ali izboljšal kvaliteto. Vse, kar sem zaslužil, sem legalno, je obdavčeno, in zdaj naj mi kdo pove, zakaj sem jaz dvoživka, v čem je moj problem. To je prav absurdno. V tej smeri gredo naše reforme. Jedro problema je pri nas torej zavajanje ljudi z definicijo javnega zdravstva.«

Diagnoza je razpad javnega sistema zdravstva

O zdravniški stavki pa Marko Noč odgovarja, da Fides formalno stavka zaradi nečesa, kar je vlada podpisala in zdaj nikakor ne misli uresničiti. Stavko gledam kot simptom, enako kot pri bolezni: imaš vročino in te nekaj boli, nič pa ne pomaga, če ne najdeš vzroka, diagnoze: »Diagnoza tu pa je razpad javnega sistema zdravstva. Če bi uvozili nek razvit zahodnoevropski javni sistem, potem večina teh problemov odpade. Rešitev je to, ne pa neskončna pogajanja in izsiljevanja z ene in druge strani.«

Hribovski kmet in član Sveta KGZS Janez Beja (desno). FOTO: Tatjana Splichal

Slovenski kmetje korak spredaj

Hribovski kmet in član Sveta KGZS Janez Beja pa je, ko je beseda nanesla na proteste kmetov, dejal, da so slovenski kmetje protest začeli že pred letom dni, ko Evropa ni še nič protestirala, in so bili v tem korak spredaj. Resda pa jim je bilo takrat nekaj obljubljeno, a je bila ministrica brez podpore pri premierju, vladi, svojih poslancih, kaj šele v matični hiši. Potem so dobili nadomestnega ministra in so se pogajanja in dogovori resnično zavlekli, pri zdajšnji ministrici pa so pritisnili na plin in šli v akcijo.

Veliko stavkov in nič vsebine

»Glede protesta: tudi če bi bil torek poln traktorjev in kmetov, bi politično verjetno zmagali, vprašanje pa je, kaj bi kot kmetje iz tega iztržili. Lahko da smo se prenaglili in so nas peljali žejne čez vodo, ampak za ulico je čas jutri, pojutrišnjem ali kadar koli. Zdaj bomo videli, ali bomo kaj dosegli. Resda ima ta dogovor veliko stavkov in nič vsebine, veliko smo se pogovarjali in dobili obljub, od katerih ne moremo živeti, ampak pustimo času čas,« je poudaril Beja.

Bo zeleni prehod dal bolj zdravo hrano?

Zeleni prehod se po njegovem čudovito sliši, toda ali bo dal več hrane in bolj zdravo hrano? »V Italiji so območja, na katerih so kmetje oproščeni vsega davka, le da ostajajo tam in jih ohranjajo. Za to, da ohranjamo Slovenijo, jo propagiramo, kažemo vsemu svetu in na ta račun tudi v turizmu služimo – da obdelamo te strmine, površine, nadmorske kmetije – niso zaslužni politiki, komunalne službe ali župani, temveč mi, kmetje. In zato, ker se trudimo na teh strminah vzdrževati krajino, čeprav ni tam nobenega prihodka, so nas zdaj celo še obdavčili.«