Predsednik republike Borut Pahor je pokojnega pisatelja opisal z besedami Draga Jančarja, bil je »človek s prepovedanimi sanjami, ki so postale resničnost. Bil je očividec, pričevalec in opominjevalec. Vest slovenstva, Evrope in sveta. Človek, ki je zase terjal svobodo, da misli drugače in je to enako svobodo zahteval tudi za druge.«

Po besedah predsednika je pisatelj Pahor kot nemogoči potnik skozi zgodovino s svojo neverjetno življenjsko silo postal predvsem navdihovalec. »Zaradi njega vemo, da si lahko upamo sanjati prepovedane sanje. Bil je pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca.«

Predsednik republike je spomnil tudi na Pahorjeve besede ob prejemu odlikovanj Slovenije in Italije, ko je tržaški Narodni dom po sto letih znova postal slovenski: »Odlikovanji posvečam vsem mrtvim, vsem, o katerih sem pisal, začenši z Lojzetom Bratužem in štirimi bazoviškimi junaki.«

 Boris Pahor in Borut Pahor na odprtju spominske sobe Borisu Pahorju v Dutovljah 22. junija 2017. FOTO: Anže Malovrh/STA.

Borisu Pahorju, ki je postal vodilna osebnost na področju kulture, umetnosti in politike, so se ob smrti poklonili tudi v Svetu slovenskih organizacij ter izrekli sožalje sinu Adrijanu, hčerki Maji in ostalim ožjim sorodnikom. Kot so zapisali, so Pahorja izkušnja fašističnega tlačenja Slovencev na Primorskem in trpljenje v nacističnih taboriščih »izoblikovali v velikega evropskega in svetovnega humanista, ki je dostojanstvo človekove osebe in življenja postavljal vedno na prvo mesto. Prizadevanje za osnovne človekove pravice ga je zaznamovalo za vse življenje.«

Spomnili so, da je bil Pahor pobudnik revij, ki so v slovensko javnost uvajale sodobne zamisli o narodni prihodnosti, ki so aktualne še danes. »Poseben pomen Pahorjevi viziji o slovenskem narodu daje njegova prepričanost in vztrajnost pri zagovarjanju in doslednosti, za kar je osebno drago plačal,« so spomnili na Pahorjevo držo, s katero je Edvadru Kocbeku omogočil izpoved o izvensodnih pobojih slovenskih domobrancev. 

»Z odhodom prof. Borisa Pahorja se v slovenski narodni skupnosti odpira velika praznina, ki jo bo mogoče zapolniti le z zvestobo načelom, na podlagi katerih je prof. Boris Pahor živel, delal in ustvarjal. Naša naloga bo torej, da kot slovenska narodna skupnost v Italiji še naprej vztrajamo pri najvišjem vrednotenju naše narodne identitete in jezika, enotnosti in narodne svetovljanskosti, ki slovenski narod uvršča v evropsko družino osnovano na spoštovanju človeškega življenja in dostojanstva osebe.«

Posebni spomini na Pahorja vežejo tudi Lovra Sodjo, predsednika Društva slovensko avstrijskega prijateljstva. Kot je zapisal, sta bila vse od leta 1992, ko je tržaški Slovenec prejel Prešernovo nagrado, v pisnem in tudi neposrednem kontaktu. »Z veseljem je spremljal moje glasbeno kulturno delo na Koroškem, družila naju je pa tudi ljubezen do gora, saj je večkrat zahajal na Triglavsko pogorje. Zadnja leta sva se vsako leto srečevala 26. avgusta v Konzorciju Mladinske knjige v Ljubljani, kjer smo skupaj praznovali njegov rojstni dan.«

Boris Pahor je bil »pokončni mož evropskega pomena,« ki je s kraško trmo kljuboval vsem težavam. Kot je še zapisal, se mu je februarja 2019 zahvalil za društveni Zbornik Enotni slovenski kulturni prostor v besedi in sliki, ki na naslovnici nosi Pahorjev izrek »Star je, kdor ne ve, kaj bi počel!«

Boris Pahor in Lovro Sodja. FOTO: Jana

Adrian Kert, urednik pri Mohorjevi založbi, se je ob smrti Borisa Pahorja spomnil njegovega zadnjega obiska Mohorjeve hiše v Celovcu leta 2019 ob predstavitvi knjige Boris Pahor – najini pogovori, ki jo je predstavil skupaj z avtorico Darko Zvonar Predan.

Po Kertovih besedah je Pahor kot verjetno noben drugi Slovenec zaznamoval preteklo stoletje kot »svobodoljubni humanist, kot svarilec in kor opozorjevalec. Njegovo orožje sta bila neomajno slovenstvo in svobodoljubnost, ki sta črpala iz Pahorjevih travmatičnih doživetij kot Slovenec v Italiji in kot režimski kritik nekdanje komunistične Jugoslavije«.

Spomnil je, da Tržačan zaradi svoje premočrtnosti nikoli ni bil opredeljiv, »niti ne v svojem slovenstvu, ki so ga nekateri grajali kot nacionalističnega.«

Boris Pahor je bil »živa priča grozot totalitarizmov 20. stoletja, vzor narodne pripadnosti in življenjske pokončnost. Njegova zvestoba slovenstvu, slovenski kulturi in jeziku ostaja naš navdih,« so ob njegovem slovesu zapisali v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše.

Steber in branik slovenske besede, borec za pravice manjšin in velik nasprotnik vseh totalitarizmov, ki jih je doživljal v času svojega življenja. S temi besedami so vest o Pahorjevi smrti pospremili na ministrstvu za kulturo.

Slovenskemu pisatelju, ki v svoji stoletni zvestobi slovenski kulturi, jeziku, identiteti in svobodi, na najboljši način simbolizira slovensko vest stoletja, sta z zapisoma na twitterju poklonila tudi zgodovinarja dr. Andreja Valič Zver in dr. Jože Možina. Slednji je ob tem spomnil tudi na izjemno pričevanje Borisa Pahorja v oddaji Pričevalci, katere gost je bil pred štirimi leti.

V slovo pričevalcu 20. stoletja so se poklonili tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer so spomnili na Pahorjeve besede, ki jih izrekel v pogovoru z ministrico dr. Heleno Jaklitsch pred dvema letoma. »Spoštovati svojo kulturo, svoj jezik, svojo zemljo, ostati in živeti kot Slovenec ni noben nacionalizem, to je pripadnost in ljubezen do svojega naroda,« je dejal. Ob tem je dodal, da je bil sam vedno prijatelj Italijanom, Francozom in drugim, a v prvi vrsti je bil ponosen Slovenec.

»Bil je klena, pokončna osebnost, pisatelj, ki je do konca zagovarjal narodno identito kot temelj družbenega bivanja, kot se je za časa življenja stalno boril za demokracijo in bil odločen borec proti vsakemu totalitarizmu. Njegov intervju Edvardu Kocbeku, ki sta ga podpisala skupaj z Alojzom Rebulo, je vsemu slovenskemu in širše evropskemu svetu odkril zamolčane povojne komunistične poboje na Slovenskem,« pa so v slovo pisatelju zapisali v uredništvu tednika Slovencev v Italiji Novi glas.