Zbogom, Miki Muster!
Zbogom, Miki Muster!
Včeraj popoldne je v 93. letu starosti umrl eden najboljših slovenskih ustvarjalcev in risarjev slikanic, stripov ter filmskih risank Miki Muster, ki je zadnja leta prebival v centru starejših Notranje Gorice. Oče stripovskih junakov Lakotnika, Zvitorepca in Trdonje je leta 2015 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, predsednik republike Borut Pahor pa ga je leta 2014 odlikoval s srebrnim redom za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa.
Animator, ilustrator, stripar, karikaturist, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster se je nad stripi navduševal že v otroštvu. Želel je postati animator in ker v Sloveniji ni bilo tega poklica, ga je sam ustvaril. Sam se je priučil obrti animacije, sam izumljal postopke in tehniko, risal, zlagal, snemal in sinhroniziral.
Prvi slovenski risani film Puščica je leta 1960 režiral in animiral za Viba film, sledila sta Kurirček Nejček in Zimska zgodba. Posnel je številne animirane reklamne oglase, od katerih so mnogi postali legendarni. Kdo ne pozna znamenitih cik-cak zajčkov, ki so z otroki vsak večer po risanki smuknili pod odejo? In kdo še ni slišal za geslo »ne bo vam uspelo, to je Jelovica«?
Posebej priljubljeni so bili in ostajajo Mustrovi stripi. Njegov najbolj slaven stripovski junak je Zvitorepec, ki sta se mu pozneje pridružila še Trdonja in Lakotnik.
Muster zgodbam, ki jih je pisal, in likom, ki jih je risal ali snemal, ni dajal le zunanje podobe, dal jim je značaj, dušo in življenje. Z njegovimi risankami in stripi Slovenci nismo dobili le novega poklica in osvojili novega področje filmske umetnosti, ampak tudi junake, ki so se trajno vpisali v slovensko literarno zgodovino in v srca celih generacij bralcev in gledalcev.
Kot je ob svoji osemdesetletnici povedal v pogovoru za Družino, se nikoli ni lotil dela z računalnikom. »Miki Muster je rokodelec!«, je dejal in pojasnil, da pri delu uporablja samo svinčnik in papir.
Miki Muster se je rodil v zavedni prekmurski protestantski družini, njegov stari oče je bil duhovnik, njegova velika ljubezen, žena Jana, pa je bila goreča katoličanka, ki jo je pogosto tudi spremil k nedeljski maši. O ženi in sinu Miklavžu je ljubeče govoril kot o »največji nagradi v svojem življenju«.
Vir: arhiv Družine
Foto: arhiv Družine