V Narodni galeriji so sinoči, v sredo, 4. septembra, odprli razstavo umetnin iz časa Dravske banovine (1929-1941), ki je kot del Kraljevine Jugoslavije obsegala približno dve tretjini slovenskega narodnostnega ozemlja. To je četrti del t. i. vladne umetnostne zbirke, ki jih v zadnjih letih na ogled postavlja Narodna galerija. Razstava obsega 71 slik, del na papirju in kipov. V prvih dveh poglavjih se posveča umetnosti realistov, vesnanov in impresionistov, posebej družbenokritičnim podobam Hinka Smrekarja (1883−1942) in vživetim krajinam Riharda Jakopiča (1869−1943) in Matije Jame (1872−1947).

Gojmir Anton Kos (1896-1970), Motiv s kmetom na knežjem kamnu, osnutek, 1939

Tudi dela Kregarja, Goršeta, Kralja …

Skozi lirična dela mlajše generacije, med drugimi Staneta Kregarja (1905−1973), Anteja Trstenjaka (1894−1970) in Franceta Goršeta (1897−1986) predstavlja razvoj banovinske zbirke in njeno povezavo z zbirko Narodne galerije in nastajajoče Moderne galerije. Preko mogočnih platen Frana Tratnika (1881−1957), Toneta Kralja (1900−1975) in Rajka Slapernika (1896−1975) se posveti vprašanju likovnega zgodovinjenja domače preteklosti.

Stane Kregar (1905-1973), Revolucija v Španiji, 1939

Narodna junaka: kmet in puntar

V zbirko je bilo vključenih tudi več monumentalnih platen z zgodovinsko oz. državotvorno tematiko. Namesto plemičev in zmagovitih bitk, tako priljubljenih drugje po Evropi, so domači umetniki na platna prelili zgodbe o starodavnih upornikih – kralj Matjaž, kmečki puntarji, staroslovenski vodje – in o navadnih ljudeh. Posebno mesto je bilo odmerjeno kmetu, ki naj bi skozi stoletja tuje nadvlade ohranjal svoj jezik in kulturo.

Oblast je zbirala umetnine za okrasitev prostorov

Dravska banovina je bila ustanovljena oktobra 1929, nekaj mesecev po tem, ko je kralj Aleksander I. Karađorđević razglasil novo ustavo in uvedel osebno diktaturo. Kot del Kraljevine Jugoslavije je obsegala približno dve tretjini slovenskega narodnostnega ozemlja. Oblast je zbirala umetnine za okrasitev reprezentančnih prostorov. Banovinsko zbirko, večjo in bolj smelo od predhodnic, so oblikovale umetniške in strokovne osebnosti okoli upravnikov province, predvsem bana dr. Marka Natlačena (1886−1942).

Rajko Slapernik (1896-1973), Krst pri Savici, 1935

Štirje natečaji za spodbujanje slikarstva in kiparstva

Med letoma 1938 in 1940 je banovina tudi razpisala štiri likovne natečaje, s katerimi je želela spodbuditi razvoj zgodovinskega slikarstva in kiparstva pri nas. Tri manjše natečaje zastopata kipa Toneta Kralja in Petra Lobode (1894−1952). Na razstavi so prvič po več desetletjih predstavljeni še glavni osnutki za natečaj slik, namenjenih reprezentančnemu hodniku banske palače, na primer tisti Maksima Sedeja (1909−1974), Alberta Sirka (1887−1947) in Marija Preglja (1913−1967). Na ogled so tudi študije in skice Gojmirja Antona Kosa (1896−1970), zmagovalca natečaja, vključno z njegovim ciklom slik pomembnih dogodkov iz slovenske zgodovine, ki skupaj v dolžino meri več kot 20 metrov.

Slike in kipi banovinske zbirke so po drugi svetovni vojni prešli ali v muzeje ali pod upravo nove države in njenih ministrstev. Vladno umetnostno zbirko, ki vključuje tudi dela, pridobljena po drugi svetovni vojni, je leta 1986 v trajno last in upravljanje prevzela Narodna galerija. Razstava bo na ogled do 5. januarja 2020.

France Gorše (1897-1986), Eva, 1938