Član deželnega sveta Furlanije – Julijske krajine in deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec je prebolel okužbo z novim koronavirusom. Osebno izkušnjo je predstavil v pogovoru za Novi glas, tednik Slovencev v Italiji, ki si ga lahko v celoti preberete TUKAJ.

Foto: FB Igor Gabrovec


Virus ne gleda na osebno izkaznico

Vrnitev domov po tritedenski popolni izolaciji v bolnišnici je zanj predstavljala trenutek prerojenja. »Virus COVID-19 je zahrbten, širi se zelo hitro in prek preprostih vsakdanjih človeških navad. V velikem delu okuženih sploh ne daje bolezenskih znakov in ravno po teh se najlažje širi. Pri drugih povzroči le blage simptome, v tretjo kategorijo pa udari z vso silo in navadno povzroči bolj ali manj hude oblike pljučnice,« poudarja Gabrovec in podčrta, da virus ne izbira in ne gleda na osebno izkaznico. »Zato je pomembno, da se skušamo zdaj, v pričakovanju cepiva in učinkovitih zdravil, izogniti okužbi. Virus je res zahrbten in agresiven, vendar razpolagamo tudi z učinkovitim zdravstvenim sistemom, ki nam stoji ob strani in nas spremlja do dokončne ozdravitve.«

Vrnitev domov kot dan osvoboditve

Bil je med redkimi okuženimi z imenom in priimkom. Kolikor so mu telefon in razne komunikacijske aplikacije omogočili stik s svojci in prijatelji, pa je bil po drugi strani pritisk zunanjosti včasih skoraj neznosen. Solidarnost so mu izrazili mnogi kolegi različnih političnih opcij, pa tudi veliko preprostih ljudi, kar ga je precej potolažilo. Vrnitev domov je bila zanj kot dan osvoboditve: »Močno sem stisnil k sebi svojo družino. Za večerjo sem si privoščil ocvrtega piščanca in pražen krompir. Dolgo sem se prhal po vročo vodo in nato zlezel v svojo posteljo. Skoraj nisem mogel verjeti, da sem sploh doma.«


Foto: FB Igor Gabrovec


Če zbolijo zdravniki, se zelo zaplete

Odnos z zdravniki in ostalim osebjem je bil odličen, deželni zdravstveni sistem si zasluži neizmerno zahvalo in priznanje, pojasnjuje Gabrovec: »Tudi zdravniki so se znašli pred čisto novim in premalo poznanim sovražnikom. Vendar je pristop danes morda bolj odločen in pogumen. Zaščitna oprema zdravstvenega osebja, ki je najbolj izpostavljeno tveganju, se je vse bolj utrjevala in ga vse bolj ščitila pred možnostjo okužbe. Če zbolijo zdravniki, se stvari zelo zapletejo tudi za sedanje in prihodnje bolnike …«

Načrtujmo prihodnost, določimo prioritete

Vsi s(m)o podcenjevali virus, ki nas vsestransko spravlja na kolena, ocenjuje. »Epidemija bo prej ali slej za nami, nato bo treba postaviti na noge gospodarstvo, ki je ravno tako na kolenih.« Povirusnega časa si po njegovem ne moremo zamišljati: »Tudi s psihološkega in etičnega vidika nas ta izkušnja že zdaj spreminja. Zanimivo bo videti, kako bo vplivala na meddržavne odnose in prihodnjo vlogo Evropske unije, ki se doslej ni najbolje izkazala. Zagotovo pa bo 'popotresni' čas zahteval našo najboljšo energijo, znanje, pozitiven pristop. Izkoristimo čas prisilnega mirovanja, da se zazremo vase in opravimo obračun svojega življenja, za kar nam je v vrtoglavem vsakdanu zmanjkovalo časa. Predvsem pa načrtujmo, zamislimo si prihodnost, določimo ali potrdimo svoje prioritete in vlogo, ki jo imamo v družbi. In nakopičimo vso potrebno energijo za prihodnjo dobo, ki bo polna težav, a tudi nemajhnih izzivov.«

*Celoten pogovor v Novem glasu si lahko preberete TUKAJ.*