Zavrnitev prošnje za vabilo na sejo odbora DZ: ustaljena praksa ali precedens?
Zavrnitev prošnje za vabilo na sejo odbora DZ: ustaljena praksa ali precedens?
A mu je bilo to onemogočeno, saj je bila njegova prošnja za vabilo na nujno sejo, na kateri je želel predstaviti stališče Urada za družino do spremembe družinske zakonodaje, zavrnjena, na kar se je mag. Luka Mavrič odzval s prispevkom, objavljenim na naši spletni strani.
Kaj pravita nekdanja predsednika DZ?
Je zavrnitev prošnje za vabilo na seje delovnih teles državnega zbora, na katerih smejo sodelovati tudi »zunanji« razpravljavci, že ustaljena praksa ali je šlo v tokratnem primeru za precedens, smo povprašali nekdanja predsednika državnega zbora Janeza Podobnika (od 3. decembra 1996 do 27. oktobra 2000) in Igorja Zorčiča (v prejšnjem mandatu od 5. marca 2020 do 13. maja letos). Sogovornika sta odgovarjala tudi o siceršnjem protokolu vabljenja civilne družbe in zainteresirane javnosti na tovrstne seje državnozborskih odborov, pa tudi, kaj zavrnitev pomeni za udejanjanje svobodne izmenjave stališč in pogledov v hramu demokracije.
Za pojasnila smo prosili nekdanja predsednika državnega zbora Janeza Podobnika (od 3. decembra 1996 do 27. oktobra 2000) in Igorja Zorčiča (v prejšnjem mandatu od 5. marca 2020 do 13. maja letos).
Drugi odstavek 51. člena poslovnika
Kot razume določbe aktualnega poslovnika Janez Podobnik, zunanje udeležence na seje vabi predsednik delovnega telesa. Drugi odstavek 51. člena Poslovnika državnega zbora namreč pravi: »Na sejo delovnega telesa se lahko k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabljeni predstavniki inštitucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vprašanj, strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti, ki lahko na seji izjavijo in obrazložijo svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi.«
Na začetku točke dnevnega reda
Igor Zorčič o tem, kdo sestavi oziroma odobri seznam »zunanjih« razpravljavcev na sejah odborov Državnega zbora, odgovori: »Seznam sodelujočih na seji delovnega telesa s strani zainteresirane in strokovne javnosti sestavi predsednik delovnega telesa, pri čemer načeloma upošteva predloge poslanskih skupin. Zainteresirana in strokovna javnost lahko svoja mnenja in stališča obrazloži na začetku točke dnevnega reda, med razpravo poslancev pa praviloma ne. Predstavitev stališče je možno za vse enako tudi časovno omejiti.«
Seznam sodelujočih na seji delovnega telesa s strani zainteresirane in strokovne javnosti sestavi predsednik delovnega telesa, pri čemer načeloma upošteva predloge poslanskih skupin. (Igor Zorčič)
Ali lahko predsedujoči prošnjo za vabilo tudi zavrne?
Na vprašanje, ali ima predsednik državnozborskega odbora (ali predsedujoči seji) pristojnost, da prošnje za vabila na sejo tudi zavrne, in v kakšnem primeru se to lahko zgodi, Janez Podobnik nima jasnega odgovora. Je pa po njegovem povsem nedvoumno, da je tajnik Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji predstavnik inštitucije, katere delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane spremembe zakona, saj so bile v razpravi obravnavane spremembe družinskega zakonika.
»Lahko« je lahko izgovor
»Moje mnenje je, da bi moral predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide po prejemu prošnje mag. Luke Mavriča, da bi se nujne seje udeležil in tam predstavil stališča, njegovo prošnjo odobriti oziroma ga povabiti na sejo. Ker žal ne poznam prakse, kako se je ravnalo v podobnih primerih, se mi zdi problematična beseda 'lahko', ki je lahko izgovor predsedujočega, v tem primeru za zavrnitev udeležbe tajnika Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji,« izpostavlja Podobnik.
Arbitrarna in neutemeljena odločitev
Ob tem je ponovil, da je šlo v tem primeru za arbitrarno in neutemeljeno odločitev, saj je glede na zelo aktualno in predvsem večplastno problematiko povsem jasno, da je Katoliška cerkev zavezana in poklicana, da odgovorno, utemeljeno in nedvoumno predstavi svoja stališča kot del »zainteresirane javnosti«.
Taka zavrnitev je najprej globoko nedemokratična; po moji oceni tudi v nasprotju z duhom poslovniške določbe; predvsem pa povsem nedialoška in nasprotna temeljnemu poslanstvu prostora parlamenta, da se v njem slišijo vsa mnenja in pogledi. (Janez Podobnik)
Vabljenje na sejo ni obvezno, a vendar ...
Igor Zorčič (ta čas se podaja v boj za županski stolček v Brežicah) poudarja, da vabljenje na sejo skladno s poslovnikom sicer ni obvezno, »a vendar se je z dolgoletno parlamentarno prakso in težnjo po odprtosti in demokratičnosti parlamentarnega reda vzpostavil običaj, da se zainteresirane na sejo vabi. Predsednik delovnega telesa si mora v skladu z najvišjimi demokratičnimi standardi prizadevati, da se sliši glas zainteresiranih, če to ne ovira izpeljave seje ali ni v nasprotju z zadevo, ki se na seji obravnava.«
Povsem nedialoška zavrnitev
Po mnenju Janeza Podobnika je zavrnitev prošnje za vabilo na sejo najprej »globoko nedemokratična, po moji oceni tudi v nasprotju z duhom poslovniške določbe, predvsem pa povsem nedialoška in nasprotna temeljnemu poslanstvu prostora parlamenta, da se v njem slišijo vsa mnenja in pogledi.«
Kako je bilo pred četrt stoletja?
Kot se Podobnik spominja časov njegovega vodenja državnega zbora, so bili tedaj skrbni, odprti in zlasti tolerantni; zavedali so se, da so v družbi, še posebej v različnih inštitucijah civilne družbe, številni različni pogledi, včasih tudi diametralno nasprotni pri iskanju pravičnih rešitev, ki so jih vgrajevali v zakone in druge akte, ki jih je sprejemal državni zbor. »Ne spomnim se, da bi dobival proteste, da na seje delovnih teles nismo povabili (v okviru veljavnega poslovnika DZ) zainteresiranih predstavnikov inštitucij oziroma zainteresirane javnosti,« še dodaja Janez Podobnik.