Zavogeljski biser, priča vere
Zavogeljski biser, priča vere
Cerkev sv. Urha v Zavogljem sodi med starejše cerkve v ljubljanski okolici. Zavogeljska cerkev je v resnici dvojna cerkev, ki je nastala z združitvijo. Po nekaterih podatkih je stala že v 15. stoletju. Zgodovinar Črnologar je o zavogeljski cerkvi zapisal, da so jo v 17. stoletju, ko je zaradi nevarnosti kuge postala božja pot, prezidali in ji dodali zvonik.
V protokolih ljubljanskega škofa Tomaža Hrena je zapisano, da je 12. septembra leta 1604 posvetil cerkev in pokopališče skupaj s tremi oltarji: sv. Urha, sv. Marka in sv. mučencev Boštjana in Fabijana. Od nekoč velikega glavnega baročnega oltarja so ostali le kipi, ki so jih v drugi polovici 19 stoletja namestili v leseno neogotsko arhitekturo.
V okenski niši je kip sv. Urha, ob njem sta škofa sv. Nikolaj in sv. Martin. Ob zunanji strani pa sta kipa sv. Janeza Krstnika na desni ter enega izmed apostolov na levi strani. Na kamnito menzo oltarja je postavljen neogotski tabernakelj, ki ima na vrhu Sv. Trojico iz nekdanjega baročnega oltarja.
Na levem oltarju je baročni osrednji kip sv. Marka z levom, ob strani sta upodobljena še sv. Anton Puščavnik in sv. Pavel Puščavnik. Desni oltar je posvečen sv. Bolfenku. Verjetno so ga zamenjali leta 1753 namesto oltarja sv. Boštjana in Fabijana. Ob njem sta kipa apostola Matija in apostola Jakoba starejšega.
Prižnica v cerkvi naj bi bila še iz 17. stoletja, v 19. stoletju pa je bila korenito predelana. Klopi, ki so čudovito rezbarsko delo, naj bi bile iz leta 1841. V cerkvi najdemo naslednje letnice: 1673 na kropilniku, 1839 na portalu, 1851 na zunanji strani zvonika, 1906 na tlaku pred glavnim oltarjem … Vse te letnice nam govorijo, da so v tej cerkvi vedno znova kaj spreminjali, dodajali in popravljali.
V zadnjih dveh letih je bil obnovljen glavni oltar, oba stranska oltarja in prižnica, utrjeni in prebeljeni so bili zidovi cerkve, očiščeni in prebeljeni sklepniki in rebra iz lehnjaka iz začetka 14. stoletja, očiščene in s premazom zaščitene ter oblazinjene pa klopi. Prav tako so bila obnovljena in prebarvana okna, vrata ter omara v zakristiji.
Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil gospodu župniku Alešu Tomaševiću, ki je s svojimi izjemnimi darovi za sodelovanje in vključevanje različnih sodelavcev, ključarjev, ŽPS, pevcev ter mnogih drugih vodil zares zahtevno obnovo, ki je z nedeljskim blagoslovom dobila svoji pravi pečat.
Ob Božji besedi je vse navzoče povabil, da smo v sodobni družbi misijonarji upanja in ter žive priče Božje navzočnosti med nami. Ob nas naj bi ljudje doživeli nekaj svetega, nekaj Božjega, v občestvu Cerkve pa prostor za različnosti darov, pogledov in mnenj.