Kdo je zavetnik naravovarstvenikov? Tisti, ki danes goduje. Lahko pogledate na koledar ali uganete iz spodnjega opisa.

Rodil se je v Assisiju v Italiji. Kot deček je sanjal, da bo vitez in je vse otroštvo preživel med vojaki. Kot mladenič pa je postal pravi veseljak, saj je bil sin bogatega trgovca. Po hudi bolezni in enoletnem ujetništvu pa je začel premišljevati, če morda obstaja še kaj drugega kot uživaštvo in veseljačenje. Vedno bolj se je poglabljal v molitev in premišljevanje, prelomni trenutek pa je nastopil, ko je s križa v razpadajoči cerkvici sv. Damjana zaslišal glas: »Pojdi in popravi mojo hišo, ki se podira.« Vestno je začel izpolnjevati naročilo – prodajal je očetovo blago in obnavljal cerkev. Oče je seveda pobesnel, takrat pa mu je fant izročil svojo obleko, se odpovedal dediščini in odšel v samoto. Tam je premišljeval, molil in se postil. Vodilo so mu bile evangeljske besede: »Ne nosite s seboj ne denarnice, ne torbe, ne čevljev«, zato je beračil in čeprav je veljal za norca, so se mu kmalu pridružili somišljeniki. Bil je izjemen pridigar – pridigal je z besedo in zgledom ter tako popravljal Kristusovo razpadajočo hišo – Cerkev. Ustanovil je red Manjših bratov. Znan je po tem, da je imel nadvse rad naravo, njegove pridige so poslušale tudi živali. Njegovo ljubezen do stvarstva še najbolje opiše Sončna pesem. Že dve leti po smrti je bil razglašen za svetnika.

Njegov rojstni kraj ostaja obiskana božja pot. Romanje v Assisi organizirajo bratje frančiškani za mlade, za družine in odrasle in za kolesarske skrajneže – s kolesi (http://www.kapucini.si/romanje-v-assisi-za-mlade-2011/).