Knjiga Božja previdnost je katoliški klasik, ki je vFranciji izšla že več kot dvajsetkrat, razširila pa se je po vsem svetu. Končnojo lahko beremo tudi v slovenščini v prevodu Marjana Poljanca. Besedilo, ki jestaro že približno 350 let, je namreč relevantno tudi za današnji čas.

Avtorja sta francoska jezuita Jean-Baptiste Saint-Jure insv. Claude La Colombière, ki sta prek svojega dela, pridiganja in duhovnegaspremljanja pomembno vplivala na duhovnost Francije in vsega Zahoda. Duhovnoozadje piscev v spremni besedi razlaga jezuit p. dr. Damjan Ristić, in sicerpiše: »To zgoščeno besedilo je izhodišče za pogled na svet, v katerem je vsakposameznik poklican, da odgovori na Božji klic in učeč se od Kristusa najde inizpolni Božjo voljo.«

Spodbuda, iz katere je nastalo besedilo te knjižice, je bilovprašanje, ki je bilo že takrat in je še danes med najbolj perečimieksistencialnimi vprašanji: Zakaj je na svetu zlo, zakaj Bog dopušča trpljenje,če je Božja ljubezen tako neskončna? Zakaj umirajo nedolžni otročiči, če bi jihlahko Bog rešil, saj je vendar vsemogočen?

Koristnostpreizkušenj je podobna koristnosti puljenja zob

Vsebina knjige je razdeljena pet delov. Prve tri je napisalSaint-Jure, zadnji del pa sv. La Colombière. V prvem delu z naslovom Božja volja je ustvarila in vodi vse stvarise bralci zavemo, da je Bog najvišja modrost, ki ureja vse dogodke, tako dobrekot slabe. Morda je ta del za današnjega bralca najbolj pretresljiv, saj težkorazumemo, da more Bog želeti slabe stvari. Saint-Jure ta odgovor ponazarja zzgledi o Jobu, o starozaveznem Jožefu, najbolj nazoren pa je primer bolnika, kise za to, da bi dolgoročno ozdravel, prepusti bolečim zdravnikovim ukrepom.Včasih so to bile pijavke, danes pa bi lahko tu navedli npr. kemoterapijo,puljenje zob …

Glede na to, da se – kot smo vsi lahko že ugotovili –bolečini ne moremo izogniti, lahko notranji mir dosežemo tako, da se čim boljprepustimo zavedanju, ki je lepo povzeto v tem citatu: »Nič se vam ne zgodi,česar Bog ne bi hotel, in Bog zmeraj hoče le to, kar je za nas najboljše.«  Saint-Jure bralca opomni, da nas Jezus vabi,da vzamemo svoj križ in gremo za njim in da je njegov jarem lahek. Piše opobožnem redovniku, očetu Taulèru, ki je prosil Gospoda, naj »mupokaže najzanesljivejšo in najkrajšo pot do resnične popolnosti«. Na pot mu jeBog poslal berača, ki je redovniku povedal, da je po Gospodovi zaslugi vednosrečen. »Dnevi so slabi le, kadar jih ne porabimo za to, da izkazujemo Bogučast, ki smo mu jo dolžni; dnevi so zmeraj dobri, če jih ne glede na to, kajprinašajo, posvetimo temu, da ga z naklonjenostjo hvalimo. /…/ Taulèreje odslej vedel, kar je moral vedeti.« 

Recept za popolno svobodoin srečo

Sveti La Colombière bralce vabi, naj se vržejo v Božjenaročje, saj je to recept za popolno svobodo. Kdor se »kot na slepo vrže vnaročje Bogu, se mu prepusti tako rekoč brezpogojno in brez zadržkov, povsemodločen, da se zanese nanj v vsem, in da si ne želi ničesar več in se ne bojiničesar več, skratka da ne bo želel ničesar več, kar želi, in da bo želel vse,kar želi On, potem pravim, da je ta srečni človek od tega trenutka popolnomasvoboden.« Piše, da je sreča tistega, ki se tako prepusti Božji previdnosti,trajna, neskaljena in večna. »Predstavljam si ga kot človeka, ki sedi na pečinisredi oceana; vidi prihajati najsilovitejše valove, ne da bi se ustrašil.«

Kdo si ne bi želel takšne sreče? V knjižici, ki je po obsegusicer majhna, po vsebini pa velika, najdemo tudi številne konkretne vajeprepustitve Božji previdnosti.

PREDSTAVITEV KNJIGE BO V ČETRTEK, 25. januarja, ob 19. uri v Galeriji Družina (Krekov trg 1, Ljubljana). Vljudno vabljeni!