Zaton resnice?
Zaton resnice?
Leta 2016 je Oxfordov slovar angleškega jezika za besedo leta izbral izraz »post-truth«, ki ga lahko prevedemo kot post-resnično ali post-faktično. Beseda je takrat postala modna zaradi političnih pretresov ob referendumu za brexit v Združenem kraljestvu ter volilni kampanji Donalda Trumpa v ZDA. Pojem je nekako povzel številne oblike političnega izkrivljanja resnice, od »klasičnega« prikrivanja in »lažnih novic« do bolj prefinjenih »alternativnih dejstev«. Pandemija covida-19 je sprožila nov val teorij zarote in psevdoznanstvenih teorij, informacijske vojne pa so postale del mednarodne politike. Politični analitiki so pred šestimi leti ugotavljali, da smo vstopili v dobo zatona resnice, ko razumski argumenti izgubljajo proti čustveno nabitim, včasih odkrito neresničnim izjavam. Toda ali je kdaj bilo drugače? Ameriški konservativni politični komentator Charles Sykes vidi ključno spremembo v odzivu javnosti: »Politiki, ki lažejo in se zanašajo na propagando, niso nekaj novega. Novo j...