V ponedeljkovem Nikodemovem večeru je bil gost večera socialni delavec, psihoterapevt, ustanovitelj ter direktor Inštituta za zasvojenost in travme, g. Peter Topič. Izredno aktualna in tudi problematična tematika je vzbudila veliko zanimanje občinstva. V večer nas je s slavilnim petjem uvedela skupina Tvoj glas.

»Kaj je sploh zasvojenost s seksualnostjo?«, se je glasilo prvo vprašanje, ki ga je gost zastavil zbranim. Začel nam je odstirati tematike, ki se na to navezujejo; kako delujejo možgani zasvojenca, kako travme pripomorejo, da postanemo zasvojeni, kaj se dogaja v sodobnem času z digitalno stimulacijo, kako se starši lahko preventivno odzivajo, da otroci ne postanejo zasvojeni. Prav gotovo je znano, da je velik problem današnje družbe, ki je visoko seksualizirana, prav zasvojenost, k čemur je pripomogla tudi močna digitaliziranost. Digitalna tehnologija v zmernih količinah je pomemben in nepogrešljiv pripomoček v sodobnem času, a poleg marsičesa, je bistveno spremenila medsebojno komunikacijo, poslovanje in tudi spolnost. Največja slabost pri tehnoloških napredkih je, ker jih pričnemo nekritično uporabljat, vsebine pa so zelo stimulativne. Televizija, internet, družabna omrežja, pametni telefoni z možnostjo milijonov aplikacij dajajo močno paleto dosegljivega, zato mladostniku internet predstavlja neomejeno količino vedno novih dražljajev, kjer ne pride do naveličanosti. Kaj je torej cilj vzgoje mladostnika? Gospod Topič spodbuja k trdoživosti v digitalnem svetu. Otroka moramo pripraviti na pot, da postane avtonomna oseba, ki bo funkcionalna, ne odvisna. V mladostnikovi glavi se zelo hitro razvijajo stvari. V parih sekundah bo sodobni mladostnik videl več spolnih vsebin, kot jih je vaš dedek v celem življenju.



Že odraslemu je naporno, da sprocesira vse spolne dražljaje okoli sebe, saj niti traktorskih gum ne moremo več kupiti brez namigovanja na seks, ker je na reklami zagotovo napol gola ženska. Svoje podatke o spolnosti mladostnik tako že od otroških dni zlaga kot gradnike v nek zid znanja. Vsaka spolna izkušnja, vsaka spolna informacija pomeni en gradnik. Če predolgo čakamo, da prvič spregovorimo o spolnosti, je lahko njegov zid že postavljen na zelo napačnih temeljiv, ker se je o teh stvareh pozanimal pri sošolcih, na pornografskih straneh, na naprimernih vsebinah. Prvi gradnik, ki ga morajo otroku postaviti starši, je pri treh letih, čeprav je lahko nerodno in težko, a je zelo potrebno.

Otroci pridejo v stik s pornografskimi vsebinami, ker so radovedni, a običajno mu to pokažejo starejši. Najslabši portal za podajanje vsebine je zagotovo Youtube, ker si ob dobri vsebini le klik stran od pornografskih. Pornografija in internetni seks so milijardni posli, zato je dostopen na vsakem koraku, da bi bilo čimveč ljudi zasvojenih. Zasvojenost pa ni le slaba navada, je kronična bolezen možganov. Seksualna zasvojenost spremeni nevrotransmiterske poti – poti kemičnih prenašalcev impulzov v možganih tako, da se, poenostavljeno rečeno, človek lahko omamlja že samo s sanjarjenjem, kar je osiromašen in zgrešen način človeške spolnosti. Lahko se zgodi, da spolnost z živimi osebami ni več zaželjena, ampak si želijo le še spletno pornografijo. Pojavljajo se tudi primeri, ko mladostnik nima več erekcije, kar je posledica prekomerne masturbacije ob gledanju. Pornografija nima vrednosti, niso pomembne osebe, ki se pojavljajo v teh vsebinah, so objektificirane, ni pomembno čustvo, odnos, vse je le izkrivljeno, saj je njen edini namen stimuliranje, ob katerem se uporabniku sprošča dopamin, ki ga občuti kot prijetnega in zasvojljivega.



V pornografiji in masturbiranju mladostnik nikoli ne najde vrednot, se jih mora naučiti, da bo lahko zaživel zdravo spolnost in ne kompuzivne seksualnosti. Najpomembnejše vrednote so ljubezen, zaupanje in spoštovanje. Pornografija loči dušo od telesa, uniči in poruši vrednost in paralizira. Ženske paralizira tako, da jih prepriča, da če se ne bodo vedle kot ženske v teh posnetkih, ne bodo dobile ljubezni. Moške pa tako, da kar vidijo, mislijo, da je resnično in to pričakujejo od svoje partnerke, kar je čisto zgrešeno, ker ni zdrave spolnosti v pornografiji, je seks brez odnosov, brez oseb. In prav seks, sram in skrivnosti so popolna kombinacija za spolne disfuncije v odraslosti. Sram je gonilo zasvojenosti, kjer si govoriš: »Jaz sem napaka.« in ne moreš ven. Odvisnosti od pornografije se je potrebno ozdraviti. Mnogo moških celo življenje preganjajo videne slike, poze, filmi, kar vpliva na popačenje spolnosti z ženo, ker jo lahko vedno objektificira, nekateri bodo vedno potrebovali take vsebine, da se bodo sploh vzburili, skoraj vsi pa začno gledati ženske le na tak seksualni način, kar uničuje odnose, ruši zakone.

Gost Peter Topič je v drugem delu večera s svojim bogatim predavanjem spodbudil mnogo vprašanj iz občinstva, ki ga je sklenil s spodbudo, da imajo osebe, ki so zasvojene s spolnostjo, lahko nekoč normalne zdrave spolne odnose. Ko se resnično odločijo, da gredo skozi fazo ozdravljenja, morajo naredit kup sprememb. Običajno imajo ti ljudje še kakovostnejšo spolnost, o kateri se pogovarjajo, izražajo svoje občutke in globine. Ko imajo nato spolne odnose s svojo ženo, morajo biti cel čas v stiku sami s seboj. Če začutijo kakršnokoli skušnjavo, ki jih pelje v objektifikacijo ali v zbujanje pornografskih slik, se ustavijo in se o tem pogovorijo s partnerjem, kar je zahtevno za oba, a zato mnogo bolj kakovostno in spolnost dobi veliko večjo lepoto, globino, duhovno razsežnost in vrednost.