Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zastave vihrajo

Za vas piše:
Aleksander Hribovšek
Objava: 25. 05. 2022 / 13:41
Oznake: Zgodovina
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 26.05.2022 / 14:53
Zastave vihrajo
Grb Kranjske in njene deželne barve. Dr. Karl Lind, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn nebst den Landeswappen und Landesfarben, Dunaj, 1885.

Zastave vihrajo

Slovenski nacionalni in državni simboli: od narodne do državne zastave (1. del).

Zastava je med ljudstvom že v 19. stoletju začela prevladovati kot najbolj izpostavljen in priročen simbol, ki je nosilec identitete in predstavlja določeno ozemlje, narod ali pa gibanje. Kadar govorimo o zastavah, imamo v mislih moderno pojmovanje s konca 18. in začetka 19. stoletja, ko so postale več kot le barvna manifestacija grba ter njegovih glavnih barv in začele nastopati kot samostojni simboli.

Slovenske zgodovinske dežele

Slovenci smo pred letom 1918 živeli znotraj meja petih avstrijskih dežel – Kranjske, Štajerske, Koroške, Goriške in Gradiške ter Istre –, v državnem neposrednem mestu Trst ter v dveh ogrskih županijah, Zalski in Železni, katerih del ozemlja danes tvori geografski pojem z imenom Prekmurje. Ker je bilo slovensko ozemlje del takratnega širšega cesarstva, posebnega skupnega grba, poleg cesarskega v obliki črnega dvoglavega orla na zlatem polju, zanj seveda ni bilo. Enako velja tudi za črno-rumeno cesarsko zastavo. V Srednji Evropi je vel...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh