Ko se v odnosu z drugo bližnjo osebo, denimo z zakoncem, srečam z njegovimi ali njenimi preživetvenimi vzorci, ki ga v temelju zaznamujejo in so različni od mojih (zanjo je vzorec morda: »rešuj sam, govori«, zame pa: »ustavi se, utihni«) ter jih seveda ne morem spreminjati, se počutim ogroženega. Ena od skrivnosti uspešnega odnosa, trdne zveze je potemtakem ta, da dva znata sprejemati in presegati to temeljno medsebojno različnost.

Pravzaprav bi za marsikatero človeško dramo lahko rekli, da se v njenem jedru skriva zavračanje drugačnosti. Trpimo, ker nismo sposobni živeti v povezanosti z različnimi od nas, pa čeprav nas s svojimi značilnostmi lepo dopolnjujejo. Ko drugačnosti drugega ne prenašamo več, ga odpišemo ali skušamo »nevtralizirati«.

To se ne kaže zgolj v (tesnih) medosebnih odnosih, težave imamo na družbeni ravni. Eden od pokazateljev, koliko zmoremo z drugačnimi pogledi, je dogajanje na spletu, kjer smo priča izlivom sovražnih čustev do tistih, v kater...