Pred nekaj leti sem se v Assisiju od blizu srečal s papežem Frančiškom. Že takrat se je pri hoji opiral na palico, zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost – žarel je! Njegove besede v velikem in polnem asiškem refektoriju so bile tako preproste, tako zelo preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kakor da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. Povedal nam je tudi, kako ga je Bog poklical v posvečeno življenje, in razložil, da si je kot papež izbral ime redovnega ustanovitelja sv. Frančiška, ker je Frančišek zanj vedno znova vir navdiha.

Za vse nas posvečene, redovnike in redovnice, člane svetnih institutov in združenj apostolskega življenja, so nedvomno naši redovni ustanovitelji vir navdiha, a naši obrazi po večini danes ne odsevajo mističnega veselja – bolj tlijo kot žarijo. Redovni ustanovitelji in ustanoviteljice po-
stajajo neka oddaljena resničnost življenja posve...