V NSi zahtevajo sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo. »Na seji pa bomo med drugim zahtevali odgovornost z imeni in priimki,« je poudaril poslanec Jožef Horvat. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec pa v pisnem poslanskem vprašanju vladi meni, da se kaj takega v sodobni in demokratični državi, »predvsem pa v močnem javnem zdravstvu, kot ga zagovarjate in slikate, nikakor ne bi smelo zgoditi«.

Skrajševanje čakalnih vrst »povsem amatersko«

Horvat je izrazil ogorčenje nad izjavo vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenke Kolar, ki je da podatkov oziroma napotnic, ki so bile izbrisane, ni mogoče več obnoviti. »Nekoč sem delal v informatiki in zato sem ogorčen nad takšno izjavo, da je do tega prišlo. To pomeni, da se je ministrstvo za zdravje projekta za skrajševanje čakalnih vrst lotilo povsem amatersko,« je dodal poslanec Horvat in nadaljeval: »V Novi Sloveniji se ne moremo znebiti občutka, da ministrstvo za zdravje do krajšanja čakalnih dob želi priti s fiktivnim brisanjem napotnic pacientov, pri čemer se brišejo tudi veljavne napotnice. Pacienti tako po mesecih, morda letih čakanja na zdravstveno storitev, ostajajo brez napotnice in s tem tudi brez zdravstvene storitve.«

Ljudje plačujejo, do zdravnika pa ne pridejo

Kot je še podčrtal poslanec Horvat, ljudje s svojimi davki in prispevki mesečno vplačujejo v skupno zdravstveno blagajno, do storitev pa ne pridejo pravočasno. »Vsak zaposlen v Sloveniji od svoje bruto plače mesečno prispeva 6,36 odstotka za obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatno 6,65 odstotka prispeva še delodajalec. Od povprečne plače posameznik tako na leto za zdravstvo odvede več kot 3000 evrov. Letno plačamo še dodatnih 420 evrov za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Statistični podatki pa kažejo, da ljudje v Sloveniji na leto porabijo še približno 400 evrov iz žepa za plačilo zasebnikov za opravljanje zdravstvenih storitev. V NSi se nam zdi preprosto nesprejemljivo, da ljudje plačujejo zdravstveno zavarovanje, do zdravnika pa na koncu ne pridejo,« je opozoril Horvat.

Godčeva na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v luči zadnjega dogodka na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje. V njem je med drugim zapisala, da se kaj takega »v nobeni sodobni demokratični državi, predvsem pa v močnem javnem zdravstvu, kot ga zagovarjate in slikate, nikakor ne bi smelo zgoditi. Gre za potezo, za katero so nedvomno odgovorni pristojni na Ministrstvu za zdravje. Gre za še eno potezo zaposlenih na Štefanovi ulici 5 Ljubljani, zaradi katere brez potrebe nastradajo državljani, hkrati pa trpi ugled slovenskega zdravstva«.

Je izbris način reševanja krajšanja čakalnih vrst?

Godčeva zato vlado sprašuje, ali si vlada z izbrisom pacientov s čakalnih seznamov predstavlja urejevanje problematike predolgih čakalnih dob v zdravstvu. Prav tako jo zanima, »kako in kdaj bo popravljena škoda, ki so jo utrpeli pacienti, ki so bili izbrisani s čakalnih seznamov? Bodo krivci za afero izbrisa pacientov s čakalnih seznamov jasno prepoznani in bodo tudi prevzeli odgovornost?«

O vlogi Urada za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvenem sistemu

Ob tem je v poslanskem vprašanju spomnila na ustanovitev Urada za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvenem sistemu, ki ga vodi Aleš Šabeder, nekdanji zdravstveni minister. Po njenih navedbah mu je vlada s spremembami proračuna za leto 2023 namenila prek 80 milijonov evrov, »vse za to, da bo urad vzpostavil drugačno, po vaših besedah boljše in profesionalno upravljanje slovenskega zdravstva«. Vladi zato v zvezi z delovanjem urada zastavlja naslednji vprašanji: »Kaj v tem trenutku počne urad z namenom skrajševanja čakalnih dob?« in »Ali je že vzpostavljena organizacijska struktura urada, koliko ljudi je zaposlenih tam, kakšne so njihove naloge?«