Do teh ugotovitev so prišli kitajski raziskovalci, poroča STA, ki so rezultate raziskave objavili v strokovni reviji PNAS. Po njihovih ocenah naj bi v 193 državah sveta zaradi epidemije do konca letošnjega avgusta nastalo 8,4 milijona ton plastičnih odpadkov.

Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) človeštvo na leto ustvari okoli 300 milijonov ton plastičnih odpadkov, ekipa raziskovalcev pa predvideva, da je večina koronskih odpadkov - 87,4 odstotka - nastala v bolnišnicah, predvsem v azijskih državah.

Koronaepidemija je privedla do povečanega povpraševanja po plastiki za enkratno uporabo, kar še povečuje svetovno težavo plastičnih odpadkov.

Maske in druga zaščitna oprema za zasebno uporabo so pridelale 7,6 odstotka odpadkov, medtem ko je embalaža zaradi povečanega števila spletnih naročil prispevala 4,7 odstotka dodatnih odpadkov, kažejo podatki raziskave. Po besedah raziskovalcev plastični odpadki škodujejo morskemu življenju in so postali velika svetovna okoljska skrb, koronaepidemija pa je privedla do povečanega povpraševanja po plastiki za enkratno uporabo, kar še povečuje svetovno težavo plastičnih odpadkov.

V svetovne oceane se je steklo več kot 25.000 ton koronskih odpadkov, kar predstavlja dolgotrajno težavo za morsko okolje. V roku treh do štirih let bo namreč velik del teh odpadkov naplavilo na obalo ali pa bodo potonili na dno morja. Zato raziskovalci pozivajo k ustreznejšemu upravljanju z zdravstvenimi odpadki, predvsem v razvitih državah.