Svetovna zdravstvena kriza zaradi epidemije koronavirusa še vedno terja nove žrtve in povzroča izredno stanje tudi na družbeno-gospodarskem področju, poroča Radio Vatikan. Svetovna banka ocenjuje, da lahko epidemija v skrajno revščino pahne sto milijonov ljudi, kar je veliko več kot se je predvidevalo na začetku. V teh zaskrbljujočih in negotovih razmerah odmevajo besede papeža Frančiška, ki poziva h krščanskemu sočutju, da ne bi odvrnili pogleda stran ob bližnjega v stiski.

Novi koronavirus se v času epidemije vedno pogosteje imenuje tudi »virus revščine«. Vidni so prvi rezultati na področju iskanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, za kar si prizadevajo zdravniki, znanstveniki in raziskovalci po vsem svetu. Obenem pa postaja vse bolj jasno, da si tako politični razred in svet dela kot vsak posameznik posebej morajo prizadevati za še eno cepivo, s katerim bomo premagali brezbrižnost. Kot že od začetka epidemije ponavlja papež Frančišek, pogleda ne smemo odvrniti stran od revnih.

Prednostna odločitev za uboge

Med zadnjo splošno avdienco je papež poudaril, da mora biti cepivo dostopno vsem, predvsem pa najranljivejšim osebam. Izpostavil je, kako je epidemija pokazala na »težke razmere revnih in veliko neenakost, ki vlada v svetu«. Virus je razkril »neenakosti in diskriminacije« ter jih še povečal. Odgovor na epidemijo mora biti torej dvojen. Po eni strani je nujno najti zdravilo za ta virus, ki spravlja na kolena ves svet, po drugi strani pa je treba poskrbeti za še nek drug virus, kar so »družbena nepravičnost, neenake priložnosti, izključevanje in pomanjkanje zaščite najšibkejših«. Papež je poudaril, da je pri tem ozdravljanju bistvena »prednostna odločitev za uboge«.

Globalizacija brezbrižnosti

Med enim od jutranjih nagovorov v Domu sv. Marte je Frančišek marca letos opozoril na »globalizacijo brezbrižnosti«, o čemer je govoril že med svojim prvim potovanjem na Lampeduso leta 2013. »Živimo v ravnodušnosti: ravnodušnost je ta drama, da smo dobro informirani, vendar pa ne čutimo stvarnosti drugih. To je prepad: prepad ravnodušnosti,« je dejal sveti oče.

Vedno več ljudi v skrajni revščini

Za kristjana in vsakega človeka dobre volje je torej nemogoče, da bi ostal brezbrižen ob podatkih, o katerih poroča Svetovna banka. Po besedah njenega predsednika Davida Malpassa bi epidemija koronavirusne bolezni 19 lahko v skrajno revščino pahnila okoli sto milijonov oseb po vsem svetu. Malpass je pojasnil, kako Svetovna banka ocenjuje, da v skrajni revščini živi že veliko oseb, a »to število bi se lahko še povečalo«, če se bo epidemija še poslabšala in podaljšala. Pred tem je bilo govora o 60 milijonih oseb, ki so žrtve skrajne revščine, zaradi slabšanja razmer pa bi moral odpis javnega dolga revnim državam postati »imperativ« za države upnice, je dejal Malpass.

V ospredju tudi prehrambena kriza

»Takšen scenarij smo predvidevali že od marca dalje, da se bodo posledice na gospodarski ravni in ravni prehrambene varnosti lahko še poslabšale zaradi zdravstvenega izrednega stanja, povezanega z epidemijo,« je za Vatican News povedala Marta Petrosillo, predstavnica Caritas Internationalis. Nujno bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi preprečili najhujša predvidevanja. »Gotovo je treba trajno odpisati javni dolg najrevnejšim državam in ga ne le začasno odložiti kot v primeru prekinitve ognja,« pojasnjuje Petrosillova. Prav tako je treba »odstraniti sankcije, ki obremenjujejo predvsem Bližnji vzhod, okrepiti pa bi morali tudi humanitarno ter vsem zagotoviti zdravstveno pomoč«.

Petrosillova je pojasnila, da smo tik pred »težko prehrambeno krizo«, saj bi po ocenah izvedencev do konca leta 2020 kar 121 milijonov oseb lahko umrlo zaradi lakote, več kot lansko leto. Sveti oče je ljudi med epidemijo usmerjal, naj postanejo okretnejši in ustvarjalnejši pri podpori revnih, in ves čas izpostavljal bistveno točko, da bo svet po epidemiji moral biti drugačen. Okrevati bo moral ne le od koronavirusne bolezni 19, temveč tudi od družbene nepravičnosti, predvsem z ozirom na najrevnejše.

Vprašanje šol in izobraževanja

Med posledicami krize je tudi vprašanje zaprtja šol in izobraževalnih ustanov, o čemer se še vedno premalo govori. Otroci po vsem svetu niso mogli in ponekod še vedno ne morejo hoditi v šolo, s čimer se jim onemogoča možnost za izgradnjo boljše prihodnosti, predvsem v najtežjih družbenih stvarnostih, poudarja Petrosillova. Po njenih besedah je zaprtje šol pripeljalo do številnih težav, od večje prehrambene negotovosti, kjer so se zaprle menze, do večjega tveganja za izkoriščanje mladoletnih oseb, tveganja za spolne zlorabe; zaznati je tudi naraščanje števila otroških porok. Absolutna prednost je čim prej odpreti šole na varen način.

Božja logika

Papež Frančišek je med opoldanskim nagovorom 2. avgusta letos znova spregovoril o pozornosti do bližnjega, pri tem pa pojasnil, kakšna je logika Boga: »Logika, da si naložimo breme drugega. To je logika, da si ne umijemo rok in ne logika, da gledamo na drugo stran. Ne, ampak logika, da si naložimo breme drugega. To, da naj poskrbijo sami zase, ni za krščanski slovar.« Sveti oče je nato pokazal na pomen sočutja: »To je beseda, ki se v evangeliju ponovi, ko Jezus vidi težavo, bolezen ali pa ljudi brez hrane. 'Sočutje je imel.' Sočutje ni čisto fizično čustvo. Pravo sočutje je trpeti z, sprejeti nase bolečino drugega. Morda nam bo danes dobro delo, da se vprašamo: 'Imam sočutje, ko berem novice o vojnah, o lakoti, o epidemiji? Imam sočutje do teh ljudi? Imam sočutje do ljudi, ki so mi blizu? Sem sposoben trpeti z njimi ali pa jih gledam z druge strani ali pa si celo pravim, naj sami poskrbijo zase?' Ne pozabite besede sočutje, ki je zaupanje v Očetovo previdnostno ljubezen, kar pomeni pogumno podelitev.«