Vse zgoraj navedeno v veliki meri drži, vprašanje pa je, če so ti razlogi dejansko najgloblji razlog prepirov. Lahko so zgolj površinski – to, kar se da od zunaj videti in slišati. Dober vpogled v to, kar si dva zakonca želita, nam da vpogled v opazovanje dveh zaljubljencev: zreta si iz oči v oči, čustveno sta prisotna in sta zelo odzivna drug do drugega. Obstajata drug za drugega, sta izjemno čustveno povezana – mojstra čustvenega komuniciranja.

Iz tega lahko sklepamo, kdaj pride do prepira. Ko tega ni več v tolikšni meri, kot si zakonca želita. Zato lahko rečemo, da je skupni imenovalec večine zakonskih konfliktov v občutku: ko zakonca nimata več občutka, da sta drug drugemu dovolj pomembna. Ko začneta pogrešati občutek, da je sozakonec varno zavetje, nekdo, na kogar se lahko zaneseta in naslonita, ob komer se lahko pomirita in potolažita. Največ prepirov je dejansko oblika protesta zoper čustveno nepovezanost. To je močno spregledan in podcenjen vidik v zakonu. Zato se...