V sodobnem času je uspeh eno izmed glavnih vodil. Vendar se mnogim zazdi, ko dosežejo svoj karierni vrh, da jim nekaj manjka. Imajo lahko ugled, pozornost, denar, pa vendar čutijo, da nekaj ni prav. Odločitev, da zapustijo svojo uspešno kariero, da bi našli tisto manjkajoče, vsekakor ni lahko, je pa osvobajajoča.

Uspešna, a nesrečna

Prav to je storila Kylie Bisutti. Bila je manekenka za blagovno znamko Victoria‘a Secret, živela je to, kar mnoga dekleta sanjajo. Imenovali so jo Viktorijin angelček. Hrepenenje po slavi, časti in pozornosti je dobilo stvarno podobo. Ko je spoznala, da je prava lepota vse prej kot sprehod po modni stezi v kopalkah, medtem ko so jo njeno telo občudovali in hvalili. Po letih trdega dela, padcev in razočaranj je končno dosegla življenjski cilj, hkrati pa se je spraševala, zakaj se nenadoma počuti, kot da se je ujela v nočno moro. Svojo zgodbo je opisala v knjigi Nisem angel.

»Čeprav zdaj obžalujem, se takrat nisem počutila krivo, ker sem se postavljala v izzivalne drže. To je bil zame sestavni del mojega dela. Fotografa sem tolikokrat slišala reči: 'Kako si seksi. Kako si čudovita,' da sem mu začela verjeti. Po vsem zbadanju, ki sem ga bila deležna v šoli, je bilo tako dobro slišati pohvale na račun mojega videza. Več pozitivnih komentarjev sem prejela, bolj pripravljena sem bila premikati meje in ga osrečiti. Začel se je krog, ki je sčasoma pogoltnil moje življenje.«

Ne za vsako ceno

Zaradi svoje kariere je zavrgla Boga in spremenila vrednote, saj je ugotovila, da na modni reviji ni prostora za skromnost. Pozneje je spoznala, da nekatere stvari niso vredne takšne žrtve.

»Odkar sem odšla od doma, sem se močno oddaljila od Boga in čutila sem izgubo. Postala sem zagledana vase in pretirano veliko časa namenila videzu, teži in karieri. Čas, ki sem ga nekoč posvečala branju Svetega pisma, sem zdaj trošila za listanje po modnih revijah in primerjanje z manekenkami v njih. Nisem se več videla skozi Božje oči, namesto tega sem svojo vrednost gradila na mnenjih agentov, stilistov in oblikovalcev,
ki v meni niso videli nič več kot nekoliko boljši obešalnik za oblačila.«

Čeprav so jo pri podjetju Victoria‘s Secret prepričevali, da bi snela poročni prstan, ga je vseskozi ponosno nosila. Želela je uspeti, a ne za vsako ceno. Spodbujali so jo, da bi se srečevala s slavnimi osebnostmi, da bi dobila medijsko pozornost, kar je zavrnila z besedami: »Zelo sem počaščena, vendar sem do ušes zaljubljena v svojega moža.«

Spoznala je, da biti angel Victoria‘s Secret ni tako, kot si je predstavljala. To ni samo kariera, ampak način življenja, v katerega se nihotela potopiti. Svet zunanjega blišča ni zanjo.

Zdaj ima beseda angel zanjo čisto drugačen pomen.