V letu, ko zaznamujemo 200 let od smrti barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika, tudi revija Slo, časi, kraji, ljudje, ni mogla mimo teh velikanov. V uvodu je o Zoisu spregovoril Luka Vidmar, avtor razstave o Zoisovi knjižnici v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki seveda med drugimi člani Zoisovega kroga omeni tudi Vodnika. Njegova zapuščina je za slovenski narod in jezik izredno bogata, kakšna pa je bila njegova materialna zapuščina po njegovi smrti, si preberite v novi številki revije Slo.

Medtem ko je Vodnik slavil Ilirske province, pa marsikomu, še posebej dotedanjim oblastnikom, Napoleon ni bil pri srcu. Odličen gospodarstvenik in mengeški dobrotnik Mihael Stare se je zbal, da bi moral v vojsko, zato se je hitro poročil in ustvaril družino. Kot najbogatejši Mengšan je bil preskrbljen z vsemi potrebnimi dobrinami, kar pa ne velja za Kraševce, kjer so v tem času imeli težave s preskrbo z vodo, tudi v krajih Lokev in Preloka.

20. stoletje: Sestre usmiljenke, Ivan Cankar, Tito in narodno-zabavna glasba

Seveda smo tudi tokrat pogledali v manj oddaljeno zgodovino, 20. stoletje. Leta 1904 so v postojnsko bolnico prišle slovenske sestre usmiljenke, kjer so bolnikom pomagale kar 31 let. Leta 1935 so jih pod italijansko oblastjo zamenjale italijanske sestre. Morda so pri sovjem delu srečale tudi Ivana Cankarja, katerega mati je izvirala iz Vrzdenca, blizu Polhovega Gradca, zato smo se podali na potep po Cankarjevih polhograjskih koreninah.

Leta 1935 so bile v Dragatušu protivladne demonstracije ob državnozborskih volitvah. Nato so prišla leta krute 2. svetovne vojne. Kaj naj razkrivajo arhivski dokumenti iz teh let o Titu? Kdo ve, ali je voditelj poslušal slovensko narodno-zabavno glasbo, ki jo je ustanovil Ferry Souvan. V njegovem ansamblu sta peli tudi Marjana Deržaj in Elda Viler, pisal pa je tudi besedila za ansamble, med njimi več uspešnic za Avsenike.

V reviji Slo, časi, kraji, ljudje preverjamo tudi, ali je kamniti osamelec »Poljanska baba« nad Jesenicami morda »ujet« v srednjekamenodobnem koščenem izdelku, najdenem v Jamnikovem spodmolu.

Spet kuharice!

Če smo že začeli z Vodnikom in njegovim časom, pa z njegovim pridihom še končajmo. Med drugim je izdal tudi prvo slovensko kuharsko knjigo. V zadnjih letih so se namnožile. Čemu? se sprašuje etnolog Janez Bogataj.

Odgovor na to in marsikatero drugo vprašanje najdete v reviji Slo, časi, kraji, ljudje.