Foto:  Cécile Massie 

Sirskega meniha Jacquesa Murada sta v krempljih islamističnih teroristov rešili molitev in odločitev za nenasilje

Razmere v Siriji so se zaostrile. Vojna je dosegla tudi Karjatajn. Zgodilo se je na neki način pričakovano: 21. maja 2015 sta na dvorišče samostana vdrla mlada zamaskirana moška, ki sta Jacquesa Murada in mladega postulanta Butrosa strpala v terenski avtomobil in ju odpeljala v ujetništvo. Dneve, tedne, mesece, ki so sledili, sta preživljala kruto mučenje, grožnje s smrtjo, nenehno siljenje k spreobrnitvi v islam …

»Moji rablji so se spremenili«

»Včasih, ko gnijem v svoji temačni in vlažni celici, se zavem svobode, ki jo uživam zgolj zato, ker je Kristus z mano in ker v meni odmeva ta edina zapoved ljubezni. Tedaj se mi borci Islamske države zasmilijo. Po mili volji lahko prihajajo in odhajajo, a se mi kljub temu zdi, kot bi bili zaprti v notranji zapor, ki je veliko slabši od moje kopalnice. (…) Odločil sem se, da ne bom nosil orožja, na vsakega človeka sem skušal gledati naklonjeno, oprijel sem se molitve kot rešilnega obroča … in videl sem, kako so se moji rablji spremenili. Videl sem, kako so se njihova srca odprla.«

Celotno zgodbo si preberite v novi številki Družine.