V tem tednu bomo vstopili v tretje leto vojne na celotnem ozemlju Ukrajine. Kot si je malokdo med nami razen Ukrajincev mislil, da lahko do nje sploh pride, si pred dvema letoma ni nihče predstavljal, da bo leta 2024 še vedno trajala. In kar je najhuje, zdaj le redki menijo, da je bo kmalu konec.

Seveda je naš pogled iz varnih domov bistveno drugačen kot pogled Ukrajink in Ukrajincev, ki se s pošastnim gostom soočajo čisto od blizu. Naše tegobe so za zdaj omejene na višje položnice in na občutek negotovosti, kakršnega prej nismo bili vajeni. Sicer pa se trudimo živeti običajna življenja, skoraj kakor bi dneva sv. Matija leta 2022 ne bilo.

Ko občasno ujamem kak pomenek med ljudmi na ulici ali na hodnikih naše fakultete, hkrati opažam spremembo, zaradi katere mi ni čisto vseeno. Tam v pozni zimi in zgodnji pomladi pred dvema letoma je tudi šok spričo nesprejemljivega pomagal, da je večina ljudi jasno razbirala povzročitelja in žrtev. O njiju ni bilo skoraj nobenega...