Zaobljube dveh jezuitskih novincev, Primoža in Naceta
Zaobljube dveh jezuitskih novincev, Primoža in Naceta
Kot so na spletni strani zapisali slovenski jezuiti, pri njih prve zaobljube pomenijo osebne večne zaobljube in se izrečejo ob zaključku dveletnega noviciata, v katerem novinec spoznava jezuitski red, red pa njega. Primož in Nace sta noviciat opravljala v italijanski Genovi skupaj z novinci iz Italije, Madžarske, Romunije in Malte, zato so se njunih zaobljub udeležili tudi oni, skupaj z njihovim vzgojiteljem ali magistrom.
Odhajata na študij filozofije na Gregoriano
Mašo z zaobljubami je ob prisotnosti njunih svojcev, prijateljev in jezuitov vodil provincial p. Miran Žvanut, pred katerim sta, medtem ko je v rokah držal Najsvetejše, tudi izrekla zaobljube. Pri maši so sodelovali domači, novinci in prijatelji. Z zaobljubami novinca zaključujeta noviciat in odhajata na študij filozofije na Papeško univerzo Gregoriana v Rimu, ki jo vodijo jezuiti. Sobratje v redovništvu so jima ob tem čestitali, prosili za obilje Božje milosti nad njima in jima obljubili molitveno in siceršnjo oporo.
Odločitev, ki bo spremenila življenje
Ob prejemu prvih zaobljub so Naceta Zupančiča prevevali različni občutki, prevladuje pa zavedanje o veliki odločitvi, ki bo – tudi uradno – spremenila njegovo življenje. »Postal bom sholastik Družbe Jezusove. Čutim željo nadaljevati bo tej poti, kamor koli me bo že vodila, z Gospodom in s sobrati. V veliko oporo so mi bile nedavne 8-dnevne duhovne vaje v noviciatu v znamenju priprav na prve zaobljube,« je zapisal Nace.
Gospoda lahko sreča in prepozna v sedanjosti
In dodal, da je bilo med sadovi duhovnih vaj tudi spoznanje, kako je Gospod zares prisoten v vsakem trenutku njegovega življenja, da ga lahko sreča in prepozna v sedanjosti. »To želim nositi v srcu, biti z Gospodom in sodelovati z njim vsak dan svojega življenja. Ignacij pove boljše: 'Prosim Boga, našega Gospoda, za milost, da bi bili vsi mojo nameni, dejavnosti in opravila usmerjeni samo v službo in slavo božjega veličastva,« je izpostavil Zupančič.
Svoboda srca
Provincial p. Miran Žvanut pa je med pridigo poudaril: »Svobodno sta se odločila. Zelo pomembna beseda in drža, ki vama jo želim, da bi jo gojila vse življenje, je imeti svobodo srca ali imeti odprto srce, z besedami sv. Ignacija. Tudi pesnik in duhovnik Simon Gregorčič je v eni od pesmi zapisal: Odpri srce, odpri roke. To odprtost, to svobodo vama bodo dajale zaobljube. Za miselnost tega sveta se morda čudno sliši, da zaobljube prinašajo svobodo, a je apostol Pavel lepo zapisal: Modrost tega sveta je pri Bogu norost.«
Redovne zaobljube osvobajajo
Kot je podčrtal p. Žvanut, redovne zaobljube s svojimi vezmi jezuite osvobajajo: »Osvobaja nas zaobljuba uboštva, da bi delili življenje z revnimi in bi vsa sredstva uporabili ne za svojo varnost in udobje, temveč za služenje drugim. Osvobaja nas zaobljuba čistosti, da bi bili 'ljudje za druge', v prijateljstvu in povezanosti z vsemi, še zlasti s tistimi, ki z nami delijo naše poslanstvo služenja. In osvobaja nas zaobljuba pokorščine, da bi odgovorili Kristusovemu klicu, kakor ga spoznavamo po tistem, ki ga je Duh postavil na čelo Cerkve, in da bi sledili vodstvu vseh svojih predstojnikov.«
Bolj v dejanjih kot besedah
Ob koncu pridige (v celoti je objavljena TUKAJ) je jezuitski provincial Primožu in Nacetu zaželel še, da bi bila prežeta z Gospodovim Duhom in da bi se njuna ljubezen bolj uveljavljala v dejanjih kot besedah, k čemur spodbuja sv. Ignacij v kontemplaciji za dosego ljubezni, da bi v polnem prepoznavanju mogla ljubiti Božje veličastvo in mu služiti.