Na razpis založbe Družina je prispelo 17 besedil, ki jih je pregledala strokovna komisija v sestavi Jože Horvat, dr. Ignacija Fridl Jarc, dr. Brane Senegačnik, Manica Ferenc, Tone Rode in David Ahačič.

Komisija je na seji 7. novembra sprejela sklep, da za nagrado nominira tri prispela literarna dela: Služabnik Malh (šifra LDMQ), Begunka (šifra Tilka Meško) in 123 dni Denisa Kralja (šifra Most).

Za šiframi so se skrivali: LDMQ (Jože Urbanija), Tilka Meško (Tanja Mlakar) in za Most (Cvetka Bevc).

Založba Družina bo nagrajeno delo izdala v letu 2023, zmagovalec pa prejme tudi finančno nagrado v vrednosti 6.000 evrov bruto.

Urednik založbe Družina David Ahačič je prebral utemeljitve treh nagrajenih del.

Pisatelji Cvetka Bevc, Jože Urbanija in Janja Mlakar ter predstavniki Družine Tone Rode, David Ahačič in Manica Ferenc. FOTO: Ivo Žajdela

Tanja Mlakar: roman Begunka

Prvo nagrado je prejela pisateljica Tanja Mlakar za roman Begunka. V njem pripoveduje zgodbo iz našega sodobnega okolja in razmer, a njeno dogajanje vendarle sega čez slovenske okvire in realnega časa.

Dogajati se začne leta 1999, ko štiri 19-letna slovenska dekleta odpotujejo v Sarajevo, da bi pomagale pri učenju in vzgoji šolarjev, ki so zaradi posledic vojne prizadeti – nimajo staršev in so zato v težkih socialnih pogojih –, dogajanje pa se konča doma, v Ljubljani, v svojevrstnem futurističnem letu 2064.

Ljudje so v glavnem mestu Slovenije že »očipljeni«, v prestolnici je nova mošeja, med prebivalstvom pa se uveljavljajo novi odnosi, kot so npr. zveze istospolnih partneric/partnerjev.

Prvo nagrado je prejela pisateljica Tanja Mlakar za roman Begunka. FOTO: Ivo Žajdela

Od osebnih težav do novih civilizacijskih odnosov med ljudmi

Glavna oseba zgodbe, 19-letna Janja, je bila pri vzgoji in šolanju vojnih sirot v Sarajevu zelo uspešna, a se je po nekaj mesecih zaljubila v domačina, organizatorja dela z otroki Amirja.

Amir je pri delu sicer pozitivna oseba, toda ko mlada Slovenka izve, da ima razmerje tudi z drugimi, se hitro vrne v Ljubljano.

Tu se začne njeno novo življenje, ki ji je posvečen večji del pripovedi, saj je stopila v svet dramatičnega dogajanja: od predčasne izgube (Amirjevega) otroka, nelahkih odnosov z očetom do novih civilizacijskih odnosov med ljudmi: težko se znajde v družbi, ki se ločuje od tradicionalnih navad, sama pa vztraja pri vrednotah, značilnih npr. za (katoliško) vero.

Tanja Mlakar. FOTO: Ivo Žajdela

Vera daje smisel njenemu iskanju

Ta vera je pravzaprav tisto, kar daje smisel njenemu iskanju, se pravi boju za etično držo in smisel življenja.

Tako jo ves čas po vrnitvi iz Sarajeva zaposluje nerešen odnos do Amirja, odnos, ki temelji na iskanju pravičnosti in odpuščanju, kot se podobno ravna po etičnih vrednotah in ljubezni v odnosih do staršev (zlasti očeta), sodelavk in prijateljic.

V teh segmentih zgodbe je dosledna in vztrajna, kar se izraža v njenih mnogih debatah s sogovornicami, v katerih skuša biti kar se da logična in prepričljiva. Navdih in pomoč za to neredko išče tudi pri duhovniku Milanu.

Jože Urbanija in direktor družine Tone Rode. FOTO: Ivo Žajdela

Zgodba v veliki meri poteka v dialogih

Zgodba sicer ni napisana v kakšnem »inovativnem« slogu niti dolgih opisih – v veliki meri poteka v dialogih, ki so mestoma dramatični ali napeti, pritegnejo pa s svojo poglobljeno, aktualno vsebino.

Na kratko, to je knjiga, ki v podobi glavne osebe (»begunke«, iskalke ...) raziskuje in odgovarja na nekatere pereče moralno-etične pa tudi verske izzive, pri čemer se ji posreči tematizirati realne, tudi vprašljive novodobne ideje in vedenjske vzorce, na drugi strani pa prepričljivo naslikati podobo bosanske prestolnice in njene prizadete ljudi z globokimi vojnimi ranami.

Cvetka Bevc. FOTO: Ivo Žajdela

Romana Služabnik Malh in 123 dni Denisa Kralja

V romanu Služabnik Malh Jože Urbanija pripoveduje zgodbo, ki jo črpa iz Svetega pisma, romanizira trenutek enega človeka. V ospredju je služabnik Malh, zaposlen pri velikem duhovniku Kajfi. Živi za tiste čase razmeroma lagodno življenje.

Potem se zgodi preobrat, na zunaj in znotraj. Malh mora skupaj z drugimi služabniki v Getsemanskem vrtu ujeti Nazarečana in ga privesti k velikemu duhovniku Kajfi, da mu bodo sodili. Kako se ta drama človeštva odvija, vemo.

V zgodbi avtor lucidno razvija notranji boj služabnika Malha.

V romanu 123 dni Denisa Kralja avtorica Cvetka Bevc odpira trpko temo, deček se sooča z izgubo očeta, še več, mati, ker mu hoče prihraniti bolečino, ga ne vzame k obredu.

Slovo ob grobu se tako spremeni v dolgotrajno poslavljanje, ki je navzven skrito, a reže globoko v dečkovo dušo.

Roman ne pomaga prebolevati smrti le glavnemu junaku, ampak razumeti bolečino vsem, ki jo poskušamo odrinjati iz svoje bližine.

Direktor Družine Tone Rode se je zahvalil vsem sodelujočim in avtorje povabil k sodelovanju tudi v prihodnje.