Umetna oploditev v epruveti ali IVF je postopek za zdravljenje neplodnosti, ki lahko par v Združenih državah Amerike stane od 20.000 do 30.000 dolarjev za eno zdravljenje, poroča spletni portal CNA. Slovenija je za razliko od ZDA po dostopnosti postopkov umetne oploditve v svetu nekaj edinstvenega, saj je postopek IVF parom, ki se soočajo z neplodnostjo, zelo dostopen, stroške postopka pa krije zavarovalnica. Neplodni pari so v Sloveniji upravičeni do šestih brezplačnih poskusov umetne oploditve za prvega in še do dodatnih štirih brezplačnih postopkov za drugega otroka.

Klinike običajno ustvarijo veliko več človeških zarodkov, kot jih nameravajo donositi.

Vrnimo se v ZDA: ker je stopnja uspešnosti zdravljenja neplodnosti s postopkom IVF nizka, približno 50-odstotna pri ženskah, mlajših od 35 let, s starostjo pa se znatno zmanjša, klinike običajno ustvarijo veliko več človeških zarodkov, kot jih nameravajo donositi. Čeprav naj bi se s tem povečala možnost, da ženska rodi vsaj enega zdravega otroka, je posledica tovrstne prakse tudi usmrtitev ali zamrznitev za nedoločen čas milijonov odvečnih zarodkov.

10 do 15 jajčec za eno zdravljenje neplodnosti

Klinike za umetno oploditev ne poročajo o natančnem številu zarodkov, ki so bili usmrčeni v njihovi oskrbi, vendar klinike običajno pridobijo od 10 do 15 jajčec za eno zdravljenje. Po podatkih verige klinik za umetno oploditev Illume Fertility je od 12 pridobljenih jajčec navadno okoli 80 odstotkov, devet ali deset jajčec, sposobnih za življenje; od tega se bo okoli 80 odstotkov sposobnih jajčec uspešno oplodilo in ustvarilo zarodke, kar pomeni približno sedem ali osem zarodkov na pacientko.

Leta 2021 je v ZDA več kot 238.000 kandidatov začelo postopek umetne oploditve.

Po ocenah Centra za nadzor in preprečevanje bolezni je v letu 2021 več kot 238.000 kandidatov začelo postopek umetne oploditve. Če so klinike za vsako pacientko ustvarile od sedem do osem zarodkov, je to v enem letu pomenilo približno 1,6 do 1,9 milijona zarodkov. Kljub tem visokim številkam je bilo manj kot 100.000 zarodkov uspešno vstavljenih v maternico in donošenih, kar nakazuje, da se nekje med 1,5 in 1,8 milijona zarodkov, ustvarjenih s pomočjo IVF, ni nikoli rodilo.

Skoraj dvakrat več kot splav

Po drugi strani je »industrija« splava v obdobju med julijem 2022 in junijem 2023 zahtevala približno 985.000 življenj: podatki nakazujejo, da postopki umetne oploditve vsako leto končajo skoraj dvakrat več človeških življenj kakor splav.

Pacientke lahko »odvečne« zarodke zamrznejo za prihodnjo uporabo ali posvojitev s strani drugih parov, vendar lahko zamrznitev zarodkov par stane več tisoč dodatnih dolarjev. Tudi ko so zamrznjeni, jih je na koncu večina zavrženih. Od leta 2004 do leta 2019 je bilo manj kot 8.500 živorojenih otrok iz darovanih zarodkov. V Združenih državah Amerike je zdravljenje s pomočjo umetne oploditve v epruveti dovoljeno od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja in po ocenah je trenutno zamrznjenih od nekaj sto tisoč do 1,5 milijona zarodkov.

Velika večina zarodkov je bila bodisi namerno usmrčena ali pa je umrla na neki točki postopka IVF.

Po navedbah spletnega portala CNA je bila velika večina zarodkov bodisi namerno usmrčena ali pa je umrla na neki točki postopka IVF.

Namerna in nenamerna smrt zarodkov

Ko klinike določijo, kateri zarodki bodo živeli in katerim je namenjena smrt, opravijo presejalne teste za genetske bolezni. Pari namreč pogosto izrazijo željo, katerim genetskim boleznim bi se radi pri svojem otroku izognili. Po teh testih zarodke razvrstijo »glede na njihovo kakovost« in za prvo vsaditev so izbrani tisti, ki se zdijo najbolj zdravi. Zarodke, pri katerih odkrijejo genetske nepravilnosti ali druge zdravstvene težave, klinike nemudoma odvzamejo in usmrtijo. Nekateri zarodki umrejo v postopku odmrzovanja, nekateri pa se ne uspejo vsaditi v maternico.

V primeru uspešne vsaditve večih zarodkov, ki pa jih mati ne želi vseh donositi, najmanj zdrave otroke v maternici splavijo s postopkom t. i. »selektivne redukcije«.

Tudi po prenosu v maternico, opozarjajo izvedenci, imajo ženske pri otrocih, spočetih v epruveti, višjo stopnjo spontanih splavov kot v povprečju. V primeru uspešne vsaditve večih zarodkov, ki pa jih mati ne želi vseh donositi, najmanj zdrave otroke v maternici splavijo s postopkom t. i. »selektivne redukcije«. V vsaki fazi stopnji postopka je torej razmeroma visoka stopnja umrljivosti.

Zarodke, ki preživijo postopek testiranja, razvrščanja in odmrzovanja, vendar niso izbrani za vsaditev, običajno zavržejo, s čimer se človeško življenje konča. Nekateri so darovani za znanstvene raziskave in jih doleti enaka usoda. Tudi če so zamrznjeni, so po »v bistvu sirote«, »v bistvu ostanejo zapuščeni v hladilnici«.

Globoke moralne posledice

Katoliška cerkev postopkov umetne oploditve v epruveti ne podpira, ker ti ločujejo zakonsko zvezo od razmnoževanja in povzročajo uničenje človeških zarodkov. Ameriški škofje se sicer zavedajo napredka znanosti, kakršen je danes na voljo tistim, ki iščejo pomoč pri rojstvu otrok, vendar na svoji spletni strani katoličane opozarjajo na številna etična vprašanja, ki se ob tem porajajo: »Številne tehnike, ki se danes uporabljajo za premagovanje neplodnosti, imajo tudi globoke moralne posledice. Pari bi se jih morali zavedati, preden se odločijo za njihovo uporabo.«