V muhastem nedeljskem popoldnevu se je ob cerkvi Žalostne Matere božje zbralo veliko ljudi. Pomikali so se med postajami križevega pota, glasno molili in premišljevali o Jezusovem trpljenju. Gašper se je začenjal po malem dolgočasiti. Misli so mu ušle daleč stran in enako bi storile tudi njegove noge, če se ne bi bal materinega strogega pogleda. Omagal Jezus je od teže križeve; o Simon, sprejmi križ, Gospoda usmili se! je odmevalo pred peto postajo.

Začelo je deževati. Stari mož, ki se je naslanjal na steno kapelice, je poskušal odpreti dežnik. Ni se mu posrečilo. Dežnik mu je padel iz rok, za njim pa je na tla zgrmela še bergla, na katero se je opiral. Zdaj je bil nemočen. Ni mogel storiti niti koraka. Množica se je medtem premaknila do šeste postaje. Nihče ni opazil, kaj se dogaja za njihovimi hrbti. Gašper pa je videl. Stopil je k starcu, pobral berglo in mu jo podal. Nato je razpel še dežnik in skupaj sta odšla za drugimi.



OSNOVNI PODATKI
Izhodišče za cerkev Žalostne Matere božje: Kamnik pod Krimom (če so primerni parkirni prostori zasedeni, lahko avto pustite tudi v bližnjem Preserju).

Dostop: skozi Brezovico pri Ljubljani in Podpeč.

Opis poti: Na križišču pod cerkvijo sv. Florijana, kjer krene cesta v dolino, zavijemo na levo, na naslednjem ovinku pa rahlo na desno. Oba odcepa sta označena s kažipotom. Hodimo po cesti, ki se pri zadnjih hišah spremeni v kolovozno pot. Ta nas skozi mogočen lipov drevored pripelje do cerkve.

Višinska razlika: dobrih 60 metrov.

Dolžina izleta: ena ura (pol ure v eno smer).

Zemljevid: Ljubljana – okolica, 1 : 50.000.


ŽALOSTNA MATI BOŽJA
Cerkev Žalostne Matere božje že več kot 250 let privablja romarje, ki jo radi obiskujejo predvsem v postnem času. Okoli nje je obzidje s trinajstimi postajami križevega pota, zadnja postaja pa je v stranski lopi ob vhodu. Cerkev je zelo razgibano grajena. Tudi okolica je lepo urejena. V bližini Žalostne gore je še nekaj zanimivih krajev. Ker je izlet kratek, dnevi pa so že dolgi, se splača obiskati katerega izmed njih. V tem času je povsod veliko spomladanskega cvetja.

SV. JOŽEF
Na 439 metrov visokem griču nad Preserjem stoji cerkev sv. Jožefa. Zgradili so jo sredi 17. stoletja, in sicer v osmerokotni obliki, zaradi katere je znana daleč naokrog. Danes je nekoliko zapuščena, zato bo sv. Jožef (goduje 19. marca) vesel našega obiska. Do cerkve se povzpnemo v dvajsetih minutah. S parkirišča pri osnovni šoli v Preserju krenemo po cesti proti Podpeči, pri gasilskem domu pa zavijemo z nje.



PONIKVE
Med Preserjem in vasjo Dolenja Brezovica se razprostira majhno kraško polje Ponikve. Po njem vijuga potoček, ki se na koncu svoje poti skrije pod zemljo. Ker požiralnik ob močnejših padavinah ne more »požreti« vse vode, se polje spremeni v jezero. Do polja pridemo v četrt ure. Iz Preserja krenemo po cesti proti Rakitni, vendar z nje kmalu zavijemo desno navzdol.

SV. ANA
Cerkev sv. Ane nad Podpečjo je vidna daleč naokrog, saj stoji na 484 metrov visokem griču nad Ljubljanskim barjem. Zaradi lepega razgleda je zelo obiskana. V lepem vremenu nam pogled v eni sapi objame zasnežene vršace, Ljubljano in s kanali prepreženo Barje. Do cerkve se povzpnemo v pol ure. Izhodišče je parkirišče severno od Preserja, prav nasproti sv. Jožefa.

LJUBLJANSKO BARJE
V južnem delu Ljubljanske kotline se razprostira Ljubljansko barje. Nekoč so tam v lesenih stavbah na kolih živeli mostiščarji. Danes daje Barje zavetje številnim živalim in rastlinam. Zadnja leta veliko slišimo o ptiču koscu, ki je čedalje bolj ogrožen. V prihodnjih tednih se bodo na Barju razcveteli močvirski tulipani. Ne trgajmo jih, saj so zaščiteni! Tudi drugače bodimo pazljivi in ne delajmo škode. Narava je občutljiva.



NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Vida v Preserju je maša vsako nedeljo ob 7. in 10. uri.

Mavrica 7/2007