Tudi nasilje dedičev komunistične revolucije ne more izbrisati spomina nanje

Molitvi na oskrunjenem pokopališču je sledila maša, ki je zaradi prepovedi že četrto leto zapored nismo obhajali v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu, ampak v župnijski cerkvi svetega Jakoba.

FOTO: Tatjana Splichal

»Zbrali smo se, da z molitvijo počastimo spomin na pokojne domobrance, četudi sta oskrunjena spomin nanje in kraj, kjer njihova telesa čakajo na vstajenje od mrtvih. Tudi nasilje dedičev komunistične revolucije ne more izbrisati spomina nanje, saj ostaja živ v naših srcih,« je zbrane nagovoril p. Tomaž Mikuš DJ, ki je vodil bogoslužje. 

P. Tomaž Mikuš. FOTO: Tatjana Splichal

»Z gorečo molitvijo jih sprejemamo nazaj v živo občestvo naših bratov in sester in prosimo, da se razlije na nas in na našo domovino duhovna moč njihove daritve,« je bila prošnja, ki je navzoče povezala ob sklepu Litanij slovenskih mučencev.

FOTO: Tatjana Splichal

Molitev Gospod, naredi me za orodje svojega miru, se v novembrskem hladu in megli, ki vztrajata nad Ljubljano, ni zdela nič manj goreča kakor v času svojega nastanka med prvo svetovno vojno. Duhovnik je blagoslovil kraj, kjer počivajo telesa domobrancev. Imena pokopanih na Orlovem vrhu so zaenkrat zapisana na panoju, ki so ga organizatorji pripravili za tokratno slovesnost.

FOTO: Tatjana Splichal

Maša tudi letos v cerkvi sv. Jakoba

Opoldne je sledila maša v župnijski cerkvi svetega Jakoba. Božja beseda in zaupanje v Božjo pravičnost prinašata tolažbo, a družbe ne odvezujeta civilizacijske dolžnosti najprej do umrlih, ki so ostali in ostajajo brez pravice do groba, a tudi do svojcev, ki jim je bila in jim je še vedno zanikana pravica do žalovanja. Z odrekanjem pravice do dostojnega groba se nadaljuje revolucionarno nasilje, je bil v pridigi jasen p. Mikuš. Poudaril je, da je ohranjanje spomina pomemben način preprečevanja nasilja.

FOTO: Tatjana Splichal

Slovenija je zdrknila na predcivilizacijski nivo

Zgodovinar prof. Jurij Pavel Emeršič je po maši v govoru izpostavil, da je bilo onečaščanje grobov že v prvih civilizacijah skrajno nizkotno dejanje. Prihodu partizanske vojske na oblast je takoj junija 1945 sledil ukaz notranjega ministra nove države Zoran Poliča o uničenju grobov nasprotnikov revolucije. »Podobno kot v Franciji med jakobinsko diktaturo so tudi tukaj trupla pokojnikov izginila neznano kam. Slovenija je padla na predcivilizacijski nivo. Upanje na boljšo prihodnost, ki se je začelo buditi v 90. letih prejšnjega stoletja, je hitro začelo plahneti, saj so se pokazale posledice večdesetletne totalitarne pohabe. Večina kristjanov se je navadila, da svoje mnenje v družbi povedo tiho, šepetaje, kristjani smo postali lažno skromni, politično korektni in zadovoljni v zaprti drugorazrednosti,« je dejal Emeršič. »V takem duhovnem ambientu je postala najšibkejša krepost med slovenskimi kristjani krepost srčnosti. In še danes je tako. Ko nekdo kaj odločno pove, mu takoj očitamo nekorektnost, radikalizem, itd.«

Zgodovinar Jurij Pavel Emeršič. FOTO: Tatjana Splichal

Bog ne pozablja svojih svetnikov in mučencev

Tudi kristjani radi navajamo Jezusov stavek o pospravljanju meča v nožnico, manj znan pa nam je koncept obrambne vojne, ki je po naravnem pravu in KKC (členi 2263–2266) povsem legitimna. »Fantje in možje, za katere darujemo to mašo, so to razumeli; v revoluciji so prepoznali napad najbolj temačne mistike na vero, dom in rod. Filozof Komar zapiše, da so nagonsko začutili, da je v komunističnem gibanju nekaj lažnega in neiskrenega. In so se uprli,« je dejal Emeršič. Da Bog ne pozablja svojih svetnikov in mučencev je ilustriral s primerom Joséja Luisa Sáncheza del Ría in drugih mehiških bojevnikov, ki so se med obema svetovnima vojnama uprli napadom mehiške vlade na vero in Cerkev. Janez Pavel II. je razglasil za svetnike več takrat ubitih mehiških duhovnikov, Benedikt XVI. je nadaljeval z beatifikacijami tamkajšnjih ubitih laikov, papež Frančišek pa je z nedavno kanonizacijo Sáncheza del Ría poudaril človekovo pravico do obrambe vere, naroda in doma, če je potrebno tudi z orožjem. Tudi pokopanih na Orlovem vrhu Bog ne bo pozabil. »Trenutnim centrom politične oblasti v Sloveniji pa naj veljajo besede slovaškega disidenta Krčmeryja komunističnim rabljem: 'Vi imate moč, mi pa imamo prav,'« je nagovor s priprošnjo 12.000 slovenskim mučencem sklenil Emeršič.

govor-jurija-pavla-emersica-ob-spominski-slovesnosti-na-orlovem-vrhu-10112024.pd

Še nekaj fotografij Tatjane Splichal z obletne žalne slovesnosti si lahko v fotogaleriji.

1/21