Na žalni seji se bodo pričevalca 20. stoletja spomnili publicist Martin Brecelj, zgodovinarka Marija Pirjevec, slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc in predsednik republike Borut Pahor, so sporočili iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ). 

Univerza na Primorskem je v spomin na svojega prvega častnega doktorja pripravila elektronsko žalno knjigo, v četrtek in petek pa bo žalna knjiga odprta v Mestni občini Maribor, kjer so mu podelili naziv častnega občana, poroča STA. Žalno sejo so napovedali tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od leta 2009, a datum še ni znan.

Preberite še: Zbogom, pričevalec 20. stoletja

Sožalje slovenskih škofov

Sožalje družini ob smrti velikega pisatelja Borisa Pahorja so družini izrekli tudi slovenski škofje, ki se pokojnega spominjajo v molitvi. Kot so zapisali, je bil Pahor pomemben pričevalec 20. stoletja, ki je preko svojega literarnega ustvarjanja opozoril na grozote vseh treh totalitarizmov. »Posebej je izpostavil tiste totalitarne razsežnosti, ki so Slovenkam in Slovencem jemale temeljno dostojanstvo in človekove pravice ter hotele uničiti slovenskega človeka in njegov materni jezik. Z osebno zavzetostjo in angažiranostjo, je v tistih težkih časih ohranjal slovensko besedo. Del svojega študijskega obdobja je preživel v koprskem bogoslovnem semenišču in tam pridobil klasično znanje, ki mu je pomagalo, da je lahko preživel težko obdobje v koncentracijskih taboriščih.«

Zapisali so še, da je Pahor v svojih delih obravnaval odnos do poslednjega vprašanja vsakega človeka, ki je smrt. »Zanj smrt ni več samo neznan prehod, o katerem se kot literat sprašuje, ampak je prag, ki ga je že prestopil. Ob njegovem odhodu v večnost prosimo Gospodarja življenja in smrti, naj bo pokojnemu pisatelju Borisu Pahorju bogat plačnik ter naj mu nakloni večni mir in pokoj.«

Drago Jančar o Borisu Pahorju

Borisu Pahorju so se ob njegovi smrti poklonili številni kulturniki in politiki, odzvala so se tudi združenja Slovencev v Italiji in Avstriji. Po besedah slovenske senatorke v Rimu Tatjane Rojc so ga imeli za ikono tako v družini kot v narodni skupnosti: »Njegova beseda, tudi tista najbolj pikra, je bila velik življenjski nauk.«

Pisatelj Drago Jančar, ki so ga s Pahorjem vezali številni pogovori in debate, v katerih je bil blizu njegovim etičnim in političnim idejam, je po poročanju STA dejal, da je danes tako razširjena sintagma o njegovem odporu zoper vse evropske totalitarizme 20. stoletja sicer resnična, a zdaleč ne pove vsega o njegovi osebnosti in ustvarjalnosti.

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje od otroških let, mladostne duhovne rasti ob srečanjih s Kocbekovim krščanskim personalizmom in občutkov za socialno pravičnost, odgovore pa so našli v njegovi literaturi, ki je literatura življenja. To se je dokončno zgodilo ob soočanju s prizoriščem človeške smrti v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Ko je preživel, se je moral na novo spopasti z življenjem in ga osvojiti, osmisliti,« je poudaril Jančar. Kot je še dodal, je bil Pahor po svojih izkušnjah, znanju in vizijah kozmopolit, ki je »vedel, da je to prazna beseda, če ne poznaš človeške tragike in ustvarjalnih vzponov svoje zgodovinske identitete.«