Pravimo, da smo vsi na istem čolnu. Pa nismo na istem čolnu, pač pa smo vsi v istem viharju. Čolni so pa različni. Nekateri plujejo na velikih, varnih in udobnih jahtah, drugi na barkah, manj udobnih, a dovolj varnih, tretji pa na majhnih čolnih, ki jih obilno zaliva voda. Komaj jo sproti mečejo ven in mnogi že omagujejo.

Kaj pa je bila cena za to, da sta zakonca lahko kupila »veliko, varno in udobno jahto«? Denar? Ne, čeprav je res, da se zakoncem, ki so zgradili nekaj varnosti s pomočjo »navadnega« denarja, barka na področju materialnega manj ziblje. Zakonca sta prišla do »velike, varne in udobne jahte« z dolgoletno graditvijo odnosa med njima, ki jima sedaj v nemirnih časih dobro služi. Njima in njunim otrokom.

Gradnja odnosa je težka in je proces, ki se je začel s ponižnim priznanjem, da nimava vse »pošlihtano«, morda že takrat, ko sta še kot fant in dekle začela graditi odnos na temeljih dobre priprave za zakon, ko sta kot mlada zakonca opazila znamenja ziba...