Zakonca Ravničan: Najraje imava staro Avsenikovo glasbo
Zakonca Ravničan: Najraje imava staro Avsenikovo glasbo
Poleg glasbe ju druži tudi ljubezen do narave, zato se velikokrat odpravita na izlet na Gorenjsko ali preživita čas z živalmi, saj oba prihajata s kmetije.
Vlado se je z glasbo spogledoval že od malih nog, odraščal je v glasbeni družini, kjer je bilo vedno veliko prostora za harmoniko in veselo petje. »Jaz sem v glasbi, odkar se spomnim. Na domačiji smo imeli turistično kmetijo, kjer je bilo vedno polno in veselo. To je bila odlična priložnost za igranje harmonike. Z domačimi smo veliko peli in igrali,« razlaga Vlado.
Kdaj sta začela ustvarjati skupaj?
Spoznala sva se čisto po naključju, v trgovini, kjer sem Maji prodal grlo za luč, ki jo je sama oblikovala. Ob tem pa sem ji podaril še svoje srce. Od takrat dalje sva začela ustvarjati skupaj in danes izpod najinih rok nastajajo prave glasbene mojstrovine.
Začela sva izdelovati klasična glasbila, kot sta kitara in kontrabas, a hitro sva začutila željo po novih izzivih. Tako sva se lotila izdelave modernih kitar in kontrabasov, kjer lahko izražava svojo kreativnost. Poleg lastnih idej sva se veliko naučila s poslušanjem drugih ljudi, zlasti slovenskih glasbenikov, ki so nama prinesli nove vidike. Seveda od tega za zdaj ne živiva, vsak od naju ima svojo službo.
Nama je služba nuja, da živiva. Vse, kar pa zasluživa od prodaje inštrumentov, vlagava samo v nadaljnji razvoj. (Vlado Ravničan)
Kako poteka izdelovanje glasbil?
Ko izdelujeva glasbila, se delo začne s podiranjem drevesa in zaključi s sestavljanjem inštrumenta. Doma imava testni kontrabas, na katerem poskušava vedno kaj novega. Od tukaj se začne razvoj vse od vratu pa do trupa. Pomembna prednost takšnega pristopa je prilagodljivost vsake podrobnosti posameznemu uporabniku, saj so vsi deli izdelani ročno v delavnici, z izjemo strun in zvočnika. Glavni razlog za to je odprtost in kvaliteta. To je edini način, ki omogoča razvoj novih idej brez meja. Tako lahko oblikujeva popolnoma nove zvoke, nove oblike in nove možnosti.
Sledi oblika, ki jo skrbno načrtuje Maja. Na koncu pa vrat in trup, ki ju poveževa z dvema vijakoma. Dodatna prednost je, da vrat lahko enostavno odstraniš, inštrument daš v avto in se odpelješ na 'špil'.
Že življenje v takšnem okolju ima zanju poseben čar. »V stari kmečki hiši, kjer živiva, si kuhava na štedilnik na drva. Ko pa čakava, da se zagreje, pa pojeva in špilava.«
Vaju lahko vidimo tudi nastopati?
V veliko veselje nama je, ko lahko nastopiva tudi na odru. Tega še ni veliko, pa vendar vedno znova iščeva možnosti, kje bi še lahko nastopila. Pomembno nama je, da na nastopih uživava in še komu polepšava dan. Skupaj s starejšimi pevci pojeva tudi na zreškem koru, saj se z njimi odlično ujameva.
Članek je bil v celoti objavljen v 22. številki Družine, v prilogi Naše družine. Vabljeni k branju.