Branka in Branko Uranič veliko svojega časa posvečata molitvi. V zadnjem letu in pol pogosto peš poromata k Mariji Pomagaj na Brezje. Prošenj, ki jih naslavljata na Marijo, v veliki družini nikakor ne zmanjka. Imata namreč pet odraslih otrok in 14 vnukov.

Vabljeni k branju intervjuja z zakoncema Uranič, ki bo objavljen v naslednji številki priloge tednika Družina Naša družina.

»Sva že mislila, da bo malo premora, ker se je vse nekako uredilo. Potem je prišla ta vojna in sva se namenila, da bova nadaljevala. Hodiva iz navade, z molitvijo – tokrat za Ukrajince ter mir v svetu in v naših srcih – pa sva to nekako osmislila. Sicer imava kratko pot, peš greva od Kovorja, od tam do bazilike zmoliva dva rožna venca in še dva na poti nazaj. Tam se ustaviva pri maši ob 10. uri,« pravi Branko.

Verjameta in verujeta, da Bog preko Marijinih priprošenj lahko vse skupaj spremeni na bolje. Na Brezjah sta bila tudi v petek, 25. marca na slovesni posvetitvi Marijinemu brezmadežnemu srcu, ko je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Pri maši na Brezjah. FOTO: Osebni arhiv

Več kot 30 let posvečena Mariji

Marijinemu brezmadežnemu srcu sta se pred 33 leti posvetila tudi sama in vsi njuni otroci. »Kot mlada zakonca sva imela željo po zakonski skupini, pa je g. Selan (nekdanji naklanski župnik, op. a.) možu rekel: 'Branko, ti nisi preveč za pogovor in pričevanja, ti si mož molitve.' V njegovi družini je molitev globoko zasidrana.« Branka ob tem opiše zgodbo moževega starega očeta, ki je že leta 1934 družino posvetil Jezusovemu srcu.

»To je bilo nekako vedno z nami, gre iz roda v rod. Teta nama je tudi podarila kip Srca Jezusovega, ki je bil od starega očeta. Posebne pozornosti temu nismo posvečali, to kar pride, Marijin glas te potegne,« pojasni Branko.

Z molitvijo za mir v Ukrajini sta osmislila svoje peš romanje. FOTO: Osebni arhiv

Marijino varstvo v težkih preizkušnjah

Zakonca Uranič tako že 33 let dan za dnem molita posvetilno molitev Marijinemu brezmadežnemu srcu in rožni venec in čeprav se je obljube kdaj težko držati, pravita, da na koncu vedno odtehta. Marija jim nudi duhovno in tudi materialno blagostanje, pravita.

V vseh teh letih so njuno družino doletele številne težke preizkušnje, od Brankove izgube službe v najtežje zaposljivih letih do težkih diagnoz pri še nerojenih vnukih in hude poškodbe sina. A Marija je bila vedno z njimi.

Na romanju v Medžugorju. FOTO: Osebni arhiv

»Mi imamo tako močne izkušnje z Marijo, da celo življenje ne bom dosti premolila in se zahvalila, za to da nam je rešila najinega sina Janeza,« pravi Branka. Janez je namreč pri skoku s smučmi pred štirimi leti utrpel težke možganske poškodbe, da so mu zdravniki dali res minimalne možnosti za preživetje.

Peš na Brezje v družbi vnukov. FOTO: Osebni arhiv

»Duhovnik ga je takoj mazili, mi pa smo sklicali vse Binkoštne dvorane. Molilo se je povsod, od Dunaja do Rima in Nigerije. To je bil čudež. Ko se je Janez po desetih dneh prebudil, je vse takoj prepoznal in začel funkcionirati,« se spominja Branko.

»Marija je fizično z nami, ne samo kip na omari. Je del naše družine, živ in oseben odnos imamo z njo,« še doda Branka.