Dr. Sara Ahlin Doljak je odvetnica, mediatorka in izredna profesorica prava. V letu 2022 je bila četrtič uvrščena med deset najbolj vplivnih pravnikov pri nas in razglašena za najuglednejšo pravno strokovnjakinjo. Njen mož Bojan je farmacevt in izredni profesor na Fakulteti za farmacijo.

Mnoge preizkušnje, ki so ju povezale

Sarini glavni vodili v mladosti sta bili šport in storilnost. Z Bojanom sta se spoznala na sprejemnih izpitih Fakultete za farmacijo. »Ko sva se že nekaj časa srečevala, mi je Sara rekla, da bi se rada starala z menoj. Če ne bi bila tako direktna, bi bil verjetno še 20 let sam. Tudi s poroko sem kar odlašal, čeprav nama je njena mama rekla, da ima že nekaj let kupljene čevlje za poroko,« se spominja Bojan.

Polna dvorana Antonovega doma na Viču. FOTO: Matjaž Maležič

Na prvega otroka sta čakala tri leta, potem kmalu dobila še drugega, v naslednji nosečnosti z dvojčki pa je prišlo do spontanega splava. »V tem času sem za rakom izgubila tudi svojega šele 43-letnega brata. Na te preizkušnje nisva bila pripravljena, sva pa vedela, da naju povezuje trojna vrvica – v odnosu nisva sama, ampak sva vanj z zakramentom zakona povabila Boga,« je poudarila Sara.

»Naj gre ta kelih mimo mene«

Kot pravi Bojan, je na poročni dan vedel, da je to za zmeraj. Obljubo je vzel resno. »Najin odnos je še zmeraj na poti in zori, nisva še na cilju in nisva idealna. Ko sva v tretji nosečnosti izgubila dvojčka, sva bila na urgenci na božični večer. Pri Sari so se po tem spontanem splavu že začeli kazati znaki bolezni.« Sari so pred 12 leti, na veliki četrtek postavili diagnozo multiple skleroze. Takrat si je ponavljala: »Naj gre ta kelih mimo mene. Takrat sem razumela Jezusovo vprašanje na križu: Moj Bog, zakaj si me zapustil? Med jezo in žalostjo sem se počutila osamljena, soočena z bolečino in izgubo. Bojan pravi, da je šele takrat razumel, da se bo izkazalo, kako resno sta vzela poročno obljubo »v bolezni in zdravju«.

FOTO: Matjaž Maležič

Ali je vredno tako živeti?

Sara o vprašanju evtanazije odkrito pravi: »Dihanje skozi traheostomo ni lahko, sploh kadar se cevka maši, ko ne moreš dihati in se minute vlečejo. Takrat se vprašam, ali je vredno tako živeti. Pokojni fizik Stephen Hawking je dejal: `Dokler je življenje, je tudi upanje.´ Trpljenje je del življenja in se mu človek ne more izogniti. Oklepam se upanja in osmišljam trpljenje. Ni me zlomilo. Brez vere pa trpljenja ne bi zmogla.«

Oklepam se upanja in osmišljam trpljenje. (Sara Ahlin Doljak)

Odnos je vse, kar imata

Priznavata, da so se kot družina v tem času veliko naučili. »Pogovarjamo se in izrekamo besede, ki niso bile izrečeno celo življenje. To niso besede iz pravljic in cenenih filmov. Živimo v miru in iz tega črpam. V bolniški postelji postaneš ponižen, ko vidiš, kako majhen si pred življenjem. Ko bo prišel dan za odhod, si ne želim podaljševati življenja za vsako ceno. Spoštujem meje lastnega umiranja z lajšanjem bolečin in kakovostno paliativno oskrbo.«

Bojan dodaja, da je biti težje ob trpečem kot sam trpeti. »Sara dobro skriva svoje bolečine, čeprav znam prebrati tudi njene težke trenutke. Človek je najbolj prilagodljivo bitje na svetu in se vsega navadi. Tako sva se navadila tudi midva, čeprav vem, da pridejo še težji časi. Midva kot zakonca se ne smeva pustiti »raztreščiti«, ker je najin odnos vse, kar imava.«

FOTO: Matjaž Maležič

Zjutraj v postelji se pokrižata in poljubita

Na vprašanje voditelja, ali se s Saro še da spreti, Bojan odgovarja: »Še se spreva, ampak traja manj časa, ker mora Sara vse napisati. Ko komunicirava prek listkov, se prepiri ne vnamejo tako močno. Najini prepiri so neverbalni. Kadar je najbolj jezna name, pa jo objamem.«

Sara vsako jutro, ko se zbudi, naredi prostor za lepo. Z Bojanom drug drugega pokrižata in se poljubita še v postelji. Vsako jutro si reče: »Sara, notranje bogata boš lažje stopala po vijugastih poteh, ki jih bo pokazal današnji dan. Ko preženem brezvoljnost in strah, postanem hvaležna za vsak trenutek v novem dnevu, ki mi je namenjen.«