Dva vidika iste ljubezni

Evangeličanski pastor Gary Thomas je v knjigi Svetost zakona, ki jo je v slovenščini izdala založba Družina, seciral življenje krščanskih zakoncev ter na podlagi svojega lastnega zakona in pričevanj drugih zakoncev razvil duhovno disciplino, kako naj živijo krščanski zakonci. S citati iz Svetega pisma in modrostmi krščanskih klasikov jih spodbuja, da bi se v zakonu duhovno povezali, najprej z Bogom, prek njega pa tudi z zakoncem. Ljubezen do Boga in ljubezen do drugih, pravi Thomas, nista dve različni ljubezni, temveč dva vidika iste popolne ljubezni.

Ne moremo vedno preprečiti, da ne bi padli, lahko pa odločamo o tem, v katero smer bomo padli – zakoncu v objem ali proč od njega.

Krščanska duhovnost zakoncev

Krščanska duhovnost se le redko obrača na zakonce in družinsko življenje, temveč je običajno podvržena samotnemu iskanju v celibatu, dolgotrajni molitvi in globokemu razmišljanju v tišini. Samote, časa in tišine pa v družinskem okolju ni, zato mora biti krščanska duhovnost zakoncev drugačna, prilagojena zakonski skupnosti in družini. Ali kot zna to praktično povedati Gary Thomas: »Namesto da bi ob treh zjutraj vstali in molili v samostanu, se vprašamo: 'Kdo se bo zbudil, ko bo dojenček potreboval svežo plenico'?«

Ljubiti zakonca, da bi bili bliže Bogu 

Morda je Bog ustvaril zakon bolj za svetost kot za srečo? Vsekakor zakonska skupnost ne obstaja, da bi konkurirala Bogu, temveč da bi ga odsevala. Dober zakon namreč spodbuja tudi molitev. Knjiga Svetost zakona ne daje navodil, kako biti srečni v zakonu, temveč uči, kako ljubiti Boga, stopiti na pot svetosti in sprejeti zakonca. Če bi želeli biti v zakonu srečni in romantično zaljubljeni, bi se morali znova poročiti vsakih nekaj let! To pa ne gre. Ko romantična ljubezen mine, nastopijo težave, če se ne razvije zrela ljubezen, ki dozoreva ob preizkušnjah. V sebi nosi duhovnost, nesebičnost, sprejemanje zakonca in ljubezen do Boga.

Prvi namen zakona – onkraj sreče, izražanja spolnosti, rojevanja otrok, druženja, vzajemne skrbi in preživljanja ali česarkoli drugega – je biti všeč Bogu.

Zakaj se poročimo in kaj pričakujemo v zakonu?

Nemalokrat se poročimo iz sebičnih razlogov, da bi nas zakonec osrečil, izpolnil vse naše želje in bil vedno na razpolago. Vendar, poudarja Thomas, je pravi smisel zakona nesebično in sočutno služiti svojemu zakoncu, mu biti predan štiriindvajset ur na dan. Nesebičen zakon je sočuten – zakonec ima več sočutja do težav sozakonca kot do svojih lastnih. Nasprotno pa sebičen zakonec goji le svojo bolečino in je nedovzeten do bolečine sozakonca. Duhovne praznine namreč ne more zapolniti zakonec. To lahko stori le Bog. Prevelika pričakovanja brez povezanosti v krščanski duhovnosti ne prinesejo zakonu nič dobrega. Skupno iskanje Boga pa je že samo po sebi izpolnjujoče.

Knjigo Svetost zakona lahko prelistate TUKAJ, naročite pa TUKAJ.

Naučimo se ljubiti in spoštovati zakonca

Thomas se zaveda, da je zakon lahko tudi na preizkušnji. Vendar če zakonca v svoje središče postavita Boga, ne sebe, bosta skupaj hodila po poti do svetosti. »Prvi namen zakona – onkraj sreče, izražanja spolnosti, rojevanja otrok, druženja, vzajemne skrbi in preživljanja ali česarkoli drugega – je biti všeč Bogu.« Torej vprašati se, kaj bo všeč Njemu, in ne, kaj bo osrečilo mene. Postaviti Boga v središče in ga ljubiti sploh ni težko, saj ne daje ponižujočih pripomb. Toda, ker so vsi kristjani Božji otroci, Bog hoče, da ljubimo tudi njegove otroke. In ljubiti ljudi včasih res ni lahko. Zakon nas nauči ljubiti in odpuščati. Namesto da bi prilagodili zakonca svojim pričakovanjem, spremenimo sebe, poglobimo svoj odnos do Boga in se do zakonca obnašajmo, kot da je takšen, kot si ga želimo. Sveto pismo možu zapoveduje, da razveseljuje svojo ženo, saj je to všeč Bogu. Zakon, ki temelji na življenju v Jezusu Kristusu, sprejema resničnost.

Uporabite zakonsko posteljo zato, da se naučite, kako služiti drugemu in se odpovedati sebi, in duhovne koristi bodo velike.

Spoštovanje je dejanje zrelosti

Ne moremo zahtevati spoštovanja, če najprej sami nismo sposobni spoštovati zakonca, s katerim smo se zbližali, čeprav poznamo njegove pomanjkljivosti. Jezus, ki je bil brez greha, se je približal grešnim ljudem in jih spoštoval. Pomanjkanje spoštovanja, pravi Thomas, je znak pomanjkanja duhovnosti. Izkazovanje spoštovanja pa je »dejanje zrelosti, rojeno iz globokega razumevanja Božjega usmiljenja«, saj spodbuja nesebičnost in »preziranje prezira«.

Gary Thomas s knjigo Svetost zakona želi zakonce naučiti, kako uporabiti »izzive, veselja, stiske in praznovanja v zakonu, da bi se približali Bogu in zrasli kot kristjani«. FOTO: Tatjana Splichal

Duhovnost v spolnosti

Stoletja so zakonci mislili, da lahko živijo duhovno življenje le v celibatu. S spolnostjo so namreč povezani sram, krivda in greh. Gary Thomas zakonce spodbuja k služenju tudi v spolnosti. »Uporabite zakonsko posteljo zato, da se naučite, kako služiti drugemu in se odpovedati sebi, in duhovne koristi bodo velike.« In to ne velja le za može. Oba Thomas vabi, naj se Bogu zahvaljujeta za užitek, ki ga čutita med dejanjem združitve, in to naj nadomesti krivdo. »Razlog, zakaj je občutek v spolnosti tako dober, je v tem, da jo je ustvaril Bog,« poudarja Thomas. Krščanska duhovnost uči, da je spolnost dobra, a naj užitek ne postane malik, saj ne bo nikoli nahranil duše.

Razlog, zakaj je občutek v spolnosti tako dober, je v tem, da jo je ustvaril Bog

Kam bomo padli: zakoncu v objem ali proč od njega?

Thomas s knjigo Svetost zakona želi zakonce naučiti, kako uporabiti »izzive, veselja, stiske in praznovanja v zakonu, da bi se približali Bogu in zrasli kot kristjani«. Bolj težaven, kot je zakonec, več je priložnosti za rast. To ne pomeni, da zakonska sreča ne obstaja, se pa v vsakodnevnem življenju s številnimi obveznostmi srečni trenutki porazgubijo, izzivi pa izčrpavajo, če zakonca nimata polnega razumevanja smisla njunega odnosa. Njuna krščanska dolžnost je, da se gibata bliže drug drugemu, tudi ko se pojavijo jeza, zamere in naveličanost. »Ne moremo vedno preprečiti, da ne bi padli, lahko pa odločamo o tem, v katero smer bomo padli – zakoncu v objem ali proč od njega.«

Thomas zakonce vabi, da postanejo »pari svetniki« in tako izkazujejo svoj odnos skupaj, kot sodelavci v sveti enosti, v kateri živi Božja navzočnost. Ob koncu knjige Svetost zakona so vprašanja za razmislek in pogovor, ki je v zakonu izredno pomemben.