Na to vprašanje so volilni upravičenci, ki so se med torkom in četrtkom množično udeležili predčasnega glasovanja (oddanih je bilo več kot 84.000 glasovnic, kar je največ na predčasnih glasovanjih doslej), že odgovorili, glavnina pa bo to storila v nedeljo, 11. julija 2021, na dan zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Referendum, njegovi pobudniki sprejetju zakona nasprotujejo, se sicer šteje kot uspešen, če se večina udeležencev, ki mora hkrati predstavljati vsaj 20 % vseh volilnih upravičencev (torej okrog 340.000 volivcev), izreče za zavrnitev zakona.

Kaj sploh prinaša novela zakona o vodah, ki so jo pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor, in kakšne posledice bo imela? O tem sta mnenji soočila minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ki sprejetje novele zakona podpira, in Katarina Žakelj, vodja projektov pri Društvu za varstvo Alp CIPRA Slovenija, ki noveli zakona nasprotuje.

Mnenji sta soočila minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ki sprejetje novele zakona podpira, in Katarina Žakelj, vodja projektov pri Društvu za varstvo Alp CIPRA Slovenija, ki noveli zakona nasprotuje.

Kateri so glavni razlogi, da podpirate/nasprotujete noveli zakona o vodah?

Andrej Vizjak: Temeljni namen, zaradi katerega smo na ministrstvu pripravili spremembe Zakona o vodah, je bil zagotoviti večjo poplavno varnost, olajšati življenje vsem prebivalkam in prebivalcem, ki živijo na poplavno ogroženih območjih. Vsem tistim torej, katerih življenja in premoženje sta ob poplavah lahko ogrožena. Če bo zakon v nedeljo na referendumu dobil podporo, bomo lahko zagotovili nujno potrebna dodatna sredstva za urejanje in vzdrževanje vodotokov. Ob naslednjih poplavah si bo zato lahko marsikdo oddahnil. Veliko gospodinjstev ne bo več trepetalo pred naraslo vodo.

Katarina Žakelj: Novemu Zakonu o vodah nasprotujemo zato, ker je uničujoč za slovensko krajino, za naravo, kakršno poznamo, za kakovost življenja in za pitno vodo. Kombinacija spremenjenega 14. in 37. člena zakona namreč po novem omogoča gradnjo širokega nabora objektov v naravi: od lop, bungalovov, 40 kvadratnih metrov velikih reklamnih panojev, cistern do hotelov, restavracij, bencinskih črpalk, parkirišč … Vse te objekte lahko postavljajo zasebniki in jih smejo ograditi. Že en sam tak objekt za svoje obratovanje potrebuje tudi vso spremljajočo infrastrukturo, dovozne poti, parkirišča … Si sploh lahko zamislimo posledice takšnih sprememb na naravo in pokrajino? Poleg tega nam Evropski zeleni dogovor kot eno glavnih nalog te generacije nalaga varovanje narave in boj proti posledicam podnebne krize. Ta zakon pa gre v popolnoma drugo smer … S tem se požvižga tudi na prihodnost mladih.

Vsakdo, ki trdi, da bo novi zakon v priobalnih pasovih omogočil gradnjo hotelov, bencinskih servisov, trgovskih središč ..., namenoma zavaja ali pa si zakona sploh ni prebral. Pozidave obale, ki bi ogrozila vire pitne vode, ne bo. (Andrej Vizjak)

Kaj bi morebitno sprejetje 37. člena zakona o vodah pomenilo za oskrbo s pitno vodo Slovencev? 

Andrej Vizjak: Pomembna novost, o kateri smo lahko v času referendumske kampanje slišali največ neresnic in neutemeljenih bojazni, so spremenjeni pogoji gradnje na priobalnih zemljiščih. Z vso odgovornostjo ponovno zatrjujemo, da v priobalnem pasu po uveljavitvi novega zakona niti izjemoma ne bo mogoče postavljati industrijskih objektov. Za vse ostale gradnje pa velja, da bodo mogoče zgolj ob upoštevanju številnih strogih varovalk. Vsakdo, ki trdi, da bo novi zakon v priobalnih pasovih omogočil gradnjo hotelov, bencinskih servisov, trgovskih središč ..., namenoma zavaja ali pa si zakona sploh ni prebral. Pozidave obale, ki bi ogrozila vire pitne vode, ne bo. Po obstoječem zakonu je bilo mogoče dobiti dovoljenje za zoženje priobalnega pasu za vse objekte. Z novim zakonom se to spreminja, saj bo mogoče dobiti takšno dovoljenje le še za enostavne objekte in za objekte javne rabe. Kaj konkretno to pomeni? Na pobudo občin smo v zakon vnesli spremembe, ki bodo lokalnim skupnostim poenostavile ureditev brežin in njihovo vključevanje v življenja mest in naselij. Mariboru, denimo, bo novi zakon močno olajšal urejanje brega Drave na Lentu. Občine bodo lahko ob rekah in jezerih uredile pomole, sprehajalne poti, čolnarne, športna in otroška igrišča ipd. Ne pa tovarn, hotelov in trgovskih igrišč, kot napačno interpretirajo predlagatelji referenduma. Z novim zakonom smo vladi odvzeli možnost odločanja o posegih v priobalni pas. Ta možnost bo po novem izključno v rokah strokovnjakov. Tistih torej, ki so prvi poklicani za skrb, da se na priobalna zemljišča ne umešča objektov, ki bi lahko imeli kakršenkoli vpliv na podtalnico oziroma vire pitne vode.

Katarina Žakelj: Vedeti moramo, kakšna je vloga naravnih območij, na katerih bi zdaj prižgali zeleno luč za pozidavo. M. J. Toman jim pravi »ledvice narave«: voda namreč ne potuje le po strugi reke navzdol, temveč na svoji poti napaja tudi zapleteno vodno ožilje na svojih brežinah. Tam se voda tudi prečisti in napaja podzemne vode. Te pa so glavni vir pitne vode v Sloveniji. Če na ta prostor kakorkoli posegamo, vplivamo na dogajanje pod zemljo, povezavo reke z njenim ožiljem lahko celo prekinemo. Vsekakor pa kakršnakoli gradnja na tem pasu otežuje prečiščevanje vode. Kaj se zgodi, ko zaradi prekomernih človekovih posegov na obali jezero ne zmore več čistiti svojih voda, lahko vidimo na primeru cvetenja Blejskega jezera.

Evropski zeleni dogovor kot eno glavnih nalog te generacije nalaga varovanje narave in boj proti posledicam podnebne krize. Ta zakon pa gre v popolnoma drugo smer. (Katarina Žakelj)

V katerih točkah se strinjate z nasprotniki/zagovorniki novele zakona?

Andrej Vizjak na to vprašanje ni odgovoril.

Katarina Žakelj: Z zagovorniki zakona se strinjamo v tem, da ob vodi ne bo možno graditi tovarn – teh namreč ni bilo možno graditi niti po prejšnjem zakonu z leta 2008. Z ministrom se tudi strinjamo, da bo po novem zakonu ob vodi in celo na njej možno graditi hotele.

Kaj sploh prinaša novela zakona o vodah, ki so jo pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor, in kakšne posledice bo imela? FOTO: Andrej Praznik

Pričakujete, da bo kvorum dosežen?

Andrej Vizjak: Ne glede na večinsko referendumsko odločitev, ki jo bomo na ministrstvu seveda spoštovali, se bomo tudi v prihodnje odločno zavzemali za zaščito okolja in varstvo narave. Še naprej bomo vedno in povsod zagovarjali stališče, da so vodovarstvena območja, kjer so viri pitne vode, nedotakljiva.

Katarina Žakelj: Verjamemo, da je Slovencem ohranjena narava kljub hitro spreminjajoči se družbi vseeno ostala tako pomembna vrednota, da se zavedamo nujnosti udeležbe na referendumu in zavrnitve spornega Zakona o vodah. Ne pričakujemo, da bomo kvorum dosegli, temveč si zanj močno prizadevamo – v dolgoročno dobro vseh.