Potem ko so poslanci s 49 glasovi za in 24 proti potrdili obravnavo zakona po nujnem postopku, je včeraj popoldan do poznih večernih ur o njem že razpravljal parlamentarni odbor za kulturo in po koncu seje potrdil vladni predlog zakona o RTVS. Poslanci bodo predvidoma zakon po hitrem postopku sprejeli v četrtek.

Ob predstavitvi zakona je ministrica za kulturo Asta Vrečko nujnost obravnave zakona pospremila z besedami, da so razmere v zavodu nevzdržne, kar se je – tako ministrica – pokazalo s stavko Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS in zahtevo stavkajočih po novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji. Dejala je še, da z zakonom želijo zagotoviti avtonomijo in depolitizacijo RTVS.

Vprašljivost nujnega postopka brez javne obravnave

Drugačnega mnenja je bil novinar Jože Možina, ki je izrazil pomislek, da je novela zakona »še dodaten korak v politizacijo, v nasprotju s sedanjim zakonom, ki je morda bolj transparenten v tej smeri«. Na politizacijo zavoda z novim zakonom je opozorila tudi opozicijska poslanka iz vrst SDS Alenka Jeraj, ki že na novinarski konferenci pred sejo opozorila, da bo javna RTV s tem zakonom postala državna RTV. Nasprotovala je tudi obravnavi po nujnem postopku in izrazila nujnost javne obravnave na več nivojih.

Do obravnave po nujnem postopku je bil kritičen tudi generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough, ki je postopek ocenil kot očitno kršitev ustave, po kateri se zakoni razen izjemoma sprejemajo v večfaznem postopku. Pomisleke je izrazil tudi glede predlaganih posegov v mandate članov nadzornega sveta zavoda, generalnega direktorja in direktorjev Radia in Televizije Slovenija. »Vlada v tem gradivu ni niti poskušala opraviti testa sorazmernosti,« je opomnil.

ZNP: Najbolj brutalen poseg politike v medije

Kaj predlaga novela zakona

Vladni predlog bi vodenje, upravljanje in nadzor namesto zdajšnjemu programskemu in nadzornemu svetu prepustil enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov. Vlada želi s predlogom na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta predlog uvaja enoten svet RTVS, ki bi štel 17 članov. Več kot zdaj bi bilo v njem predstavnikov zaposlenih in civilne družbe, piše STA.

Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave.

Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.

Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije.

Mnenji v. d. direktorja TVS in direktorja Radia

Reševati bi bilo treba zlasti avtonomijo RTVS, ki za izvajanje javne službe nima dovolj sredstev, je poudaril v. d. direktorja Televizije Slovenija Patrik Greblo. Brez finančne avtonomije ni uredniške avtonomije, je opozoril.

Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je izpostavil, da je zakon o RTVS z več vidikov zastarel. Toda RTVS ima po njegovih navedbah veliko težav tudi zaradi neustreznega odnosa ustanovitelja do nje in tako za težave ni kriva samo RTVS. Sicer pa rešitev vidi v strokovnosti, tudi v strokovnosti programskega sveta.

Konflikt interesov poslanke, nekdanje novinarke RTVS?

Na spletnem portalu Siol medtem polemizirajo vprašanje konflikta interesov, saj je ena od predlagateljev predloga zakona in hkrati tudi prvopodpisana poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, do izvolitve za poslanko novinarka RTVS, ki jo po poteku poslanskega mandata na televiziji še vedno čaka služba.

Kot navaja portal, so na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) že pojasnjevali, kdaj gre pri odločanju ministrov in poslancev za konflikt interesov. V dotičnem primeru so s KPK za medija pojasnili, da tega primera ne obravnavajo in da brez preučitve zadeve v naprej ne morejo komentirati. »Nekdanje zaposlitve sicer lahko štejejo tudi za poslovni stik uradne osebe, vendar pa je presoja tega odvisna od okoliščin konkretnega primera in je zato nemogoče vnaprej kot problematične označiti vse takšne stike. Splošno velja, da če bi se glasovalo o zakonodajnem predlogu oziroma odločalo v drugem postopku, ki bi se nanašal na konkreten poslovni subjekt, s katerim bi bile podane pravice izključno temu subjektu, in bi pri uradnih osebah obstajale opisane zakonske okoliščine nasprotja interesov, bi se morale v skladu z določbami ZIntPK te v celoti izločiti iz postopka.«